Mednarodni arhitekturni biro Bucholz McEvoy Architects, ki ima pisarne v Berlinu in Dublinu, je eden vodilnih na svetu na področju trajnostnega načrtovanja; osredotoča se predvsem na zmanjševanje porabe energije in stroškov vzdrževanja ter podaljševanje življenjske dobe stavb.

Klaudia Cacic se je podjetju Bucholz McEvoy Architects pridružila leta 2004 in je odgovorna tako za vodenje projektov in poslovni razvoj kot tudi za vsakodnevno organizacijo dela v biroju ter integracijo okoljskih in inženirskih dejavnikov v proces načrtovanja.
Med drugim trenutno vodi projekta Samuel Beckett Civic Campus (mestni kampus Samuela Becketta) in Ballyogan Environmental Depot (okoljevarstveni center Ballyogan). Klaudia dela kot projektni arhitekt; nadzirala je projekte, kot je Elmpark, poslovno-stanovanjska soseska v Dublinu, ki jo sestavljajo bolnišnica, hotel ter poslovno-stanovanjska soseska. Projekt je bil končan v letu 2008.
Preden se je zaposlila v biroju Bucholz McEvoy Architects, je več let delala v Nemčiji v podjetju za arhitekturo, urbanizem in ohranjanje zgodovinskih spomenikov. Poleg tega ima izkušnje na področju ponovnega razvoja in uporabe nekdanjih industrijskih con.
Spominja se svojega prvega obiska zelene mestne četrti Elmpark, ki je bila takrat 8 hektarjev veliko polje zraven samostana sester usmiljenk na območju prestižnega pasu ambasad v Dublinu. To je bilo leta 2004. Na ogledu lokacije je bila z delovodjo in pripomni, da celotna situacija ne bi mogla biti bolj irska: »Zelo težko sem si predstavljala, da naj bi ta lokacija v samo nekaj letih postala živahna, a še vedno zelena mestna četrt.«

Elm Park je poslovno-stanovanjska soseska v nadstandardni soseski v Dublinu, ki ima več kot 100.000 m2 površin. Načrtovali so jo arhitekti Bucholz McEvoy, odlikujeta pa jo nizka poraba energije in zgoščenost. V njej so zasebna bolnišnica, hotel, pisarniške stavbe, stanovanjske zgradbe in stanovanja za starejše občane, kavarne in okrepčevalnice, ki jih obdajajo parkovno urejene površine.
Projekt temelji na zamisli, da je treba kar najbolj zmanjšati porabo energije, povečati zgostitev, prožnost in mešano rabo, hkrati pa ustvariti estetsko izrazito okolje. To so dosegli tako, da so v največji možni meri izkoristili orientacijo in obliko stavb, naravno svetlobo in zračenje ter ustvarili veliko javno površino z vodo in zelenjem.
Manjšo porabo energije so dosegli z orientacijo, višino in širino stavb ter vključitvijo stavbne strukture in pročelja v sistem prezračevanja, ki izkorišča vetrno energijo.
Stavbe so dvignjene, tako da so tla javni vrt, kjer se prosto mešajo rastline, živali, voda, ljudje, zrak, svetloba in veter. Stavbe so ozke, zato se čez dan osvetljujejo samo z naravno svetlobo, lažje pa je tudi prezračevanje. Orientirane so v smeri sever–jug, tako da sta vzhodna in zahodna stran odprti, kar dopoldne in popoldne zagotavlja kar največ naravne svetlobe in razgled na bližnje hribovje in morje.
Elm Park je izjemno zmanjšal svoj energijski odtis in ustvaril arhitekturno ureditev, ki spodbuja ljudi, naj ustvarijo nov odnos do okolja in o njem razmišljajo drugače.

Fotografije: Michael Moran