Oblikovalec leta 2004

Nagrado Oblikovalec leta 2004 je žirija podelila Juretu Miklavcu, za njegov vidni prispevek k razvoju oblikovanja pri podjetju Alpina. Žirijo je še posebej prepričala skupina čevljev za tek na smučeh ter inovativen otroški smučarski čevelj Be3.

Kaj je bilo najbolj odločilno za uspeh?
Ko sem začel sodelovati z Alpino, so se pri njih začele spremembe. Na delovno mesto produkt managerja so prišli novi, mladi ljudje. Eden izmed njih je Robert Križnar, ki je začel postavljati nov razvojni sistem, ki je mnogo širši, in ne gre le za segment razvoja dizajna. Na osnovi njegovega sistema je zraslo uspešno sodelovanje in proces dela, v katerem sem udeležen. Pri načrtovalskem delu razvoja posameznega izdelka so ključni trije ljudje: produkt manager, vodja konstrukcije in oblikovalec. Mi trije od začetka do konca spremljamo proces načrtovanja izdelka. Potrebna pa so še širša znanja. Na primer: z distributerji imamo vsake tri mesece sestanek, kjer dobimo informacije, kaj se dogaja po svetu in kaj dela konkurenca. Veliko govorimo o cenovnih razredih in o končnem uporabniku, zadnje čase vsebolj vpletamo marketing že v razvoj izdelkov.

Kako poteka delo?
Oblikujem smučarske in tekaške čevlje. Vsaka kolekcija ima približno štirideset čevljev. Najprej sem prevzel le redizajn, od leta 2000 pa sem vsako leto naredil vsaj en povsem nov smučarski čevelj od začetka do konca. Pri tekaških čevljih pa več – en cel segment kolekcije, poleg tega v vsakem segmentu še nekaj sprememb. Vsako leto na obstoječi kolekciji naredimo izboljšave in vse je odvisno od povratnih informacij. Ponekod se en del čevlja naredi na novo, za to so potrebna tudi nova orodja. Del kolekcije se včasih le osveži vizualno z barvami in produktno grafiko. Tam, kjer so se pokazali tehnološki problemi, je potrebna posebna pozornost.

Za razvoj produktne grafike in “stylinga” kolekcije skrbi Jan Jagodič. Razvojno-raziskovalni del Alpine, kjer se ukvarjajo s fizikalnimi, biomehanskimi stranmi načrtovanja čevlja, nenehno razmišlja o izboljšavah, o funkcionalnosti in volumnu čevlja. Jaz kot oblikovalec od njih dobim rezultate njihovih raziskav oziroma podatke o lastnostih, ki jih čevelj mora imeti. Namreč, generacije športnikov se med seboj razlikujejo, ljudje, da ne rečem človeška rasa, se spreminjajo. Dokaz je sprememba volumna noge in temu moramo slediti. Prav pri najnovejšem otroškem smučarskem čevlju Be3 smo dojeli, kakšne so razlike med generacijami. Nov čevelj je na podlagi skeniranja nog nekaj razredov učencev povsem drugačen.

Šport se hitro razvija in če kakšno leto v kolekciji nimamo določenega segmenta, začno distributerji pritiskati, češ to in to rabimo v naši ponudbi. Vendar se za vsak nov čevelj naredi tri do štiri faze prototipov, ki jih testiramo s tistimi, ki so nam dali prvotne informacije o svojih zahtevah, kakšen mora biti čevelj, da bo udoben in da bo omogočal športne rezultate.

Torej gre tudi pri Alpini že za izpolnjevanje želja posameznih kupcev?
V Alpini so razvili sistem ACS – Alpina costumization sistem, ki sledi trendom takoimenovanega principa “mass-costumization”. Sicer je še v povojih, a trenutno je funkcija tista, ki je odprla potencial ACS. Dejstvo je, da gre postindustrijska družba nazaj, in to v proizvod za posameznika in ne več za množice. »Če gre sedaj primarno za funkcijo, bo v prihodnje ponujalo precej več: šlo bo za individualnost, ko lahko izbereš svoj dizajn, svojo barvo, svoj “life style”. Sistem bi lahko deloval s pomočjo internetnih strani. Vsak potrošnik si preko interneta sestavi svoj čevelj in ga naroči. To je super za uporabnika, a za trenutno verigo v proizvodnji čevljev ne. Saj pri tem načinu odpadejo vmesniki, kot so prodajalci, trgovine in oglaševalci. Kupec in tisti, ki načrtuje čevlje, pa sta bolj zadovoljna. Na ta način, mi, v proizvodnji dobimo neposredni stik z uporabnikom in podatke, ki so pomembni za nas. Tudi za proizvajalca so lahko zaslužki precej večji. Res pa je, da se na ta način, ne da prodajati vseh izdelkov. Realnost bo sevada taka, da en medij seveda ne bo povsem zamenjal drugega. Proizvodnja, kot jo poznamo danes, bo seveda še obstajala.

Ali lahko z dobrim oblikovanjem povečamo prodajo?
Smučarski in tekaški čevelj sta v bistvu zrela izdelka, ki ju ljudje že dolgo uporabljajo in sta prav zato zelo zakodirana. Vsaka inovacija, tehnološka ali oblikovalska, mora biti zelo dobro premišljena. To področje ne prenese eksperimetov, ki nimajo podlage v praksi – v športu. Veliko napora je potrebnega, da z neko inovacijo in z novim dizajnom dosežeš večjo prodajo.

Naivno je, če misliš, da boš naredil dobro oblikovan čevelj in prodaja bo poskočila kar čez noč. Ne! Pa vendar, danes ni več vprašanje – oblikovanje, da ali ne. Oblikovanje mora biti, to je higienski minimum! Ne gre za to, ali z oblikovanjem pride večja prodaja, ne, včasih gre tudi zgolj za obstoj na trgu. Konkurenca je tako močna in gre pri izdelku za tako drobne detalje, ali si ti uspešen na trgu ali ne, da je dizajn le eden izmed dejavnikov. Hkrati pa je dejstvo, da sta se in se še vedno oblikovanje in tehnologija oplajata. Eden brez drugega ne moreta in novi
materiali nudijo možnost za nove oblike. Naš moto je, da hočemo svoje izdelke delati pošteno. Naj v resnici nudijo tisto, kar obljubljajo s svojim videzom. Namreč, hočem reči, da dizajn ne sme biti zgolj šminka.

Torej ni oblikovanja brez inovacije!
Ja, vendar se lahko skriva marsikje. Na primer, inovacija je lahko tudi poenostavljenje proizvodnega procesa. »Čevlji so zelo kompleksen proizvod. Imamo zunanjo školjko, notranji čevelj in cel kup sestavnih delov. Obstaja vrsta možnosti glede izbire materialov, je veliko detajlov, kjer se lahko igraš s teksturami, barvami itd. Pri smučarskem otroškem čevlju Be3, ki smo ga razvili, je njegova prednost, da lahko nekaj časa raste skupaj z otrokom. Kako? Prav to je bil predmet inovacije. Gre za vložek v čevelj in za njegovo pozicijo – obrneš ga in čevelj je za eno številko večji, če ga odvzameš, je za dve številki večji. Mimogrede, ta čevelj ima v sebi še številne druge inovacije, na primer, omogoča varno in udobno hojo.

Pri tekaških čevljih je ena izmed mojih inovacij gradnja čevlja po sistemu lego kock. Osnova konstrukcije čevljev je nekaj elementov iz plastike. S to spremembo se bojša funkcija čevlja in njegov “performance”. Ta inovacija ima manj opraviti s tehnologijo, toda gre za racionalizacijo proizvodnega procesa. In skozi štiri variante imamo na ta način razvito celo novo kolekcijo. Na ta način tudi dosežemo dobro komunikacijo z uporabnikom, ki si tako lažje najde sebi primerno zmogljivo opremo.

Skratka, k oblikovanju izdelka je potrebno pristopiti zelo različno. Odvisno, kaj zahteva strategija. Tudi sam proces načrtovanja je lahko različen. Lahko imaš domišljen izdelek in iščeš proizvajalca in tako daš svojo inovativnost na preizkušnjo. Vendar je ta pot težka, če ne poznaš proizvodnega procesa tega izdelka. Druga možnost je, da metodološko preštudiraš razvoj nekega izdelka – tako tehnološki del proizviodnje kot tudi uporabo možnih materialov in na podlagi teh dognanj se lotiš izdelka in hkrati inovacije. Nobeden izmed omenjenih postopkov ni slab. Pri prvem obstaja možnost velike inovacije, ker te ne bremenijo realne razmere, a ta princip “slepe kure, ki najde zrno”, je zelo redek, a če uspe, je lahko genialen.