Interier leta 2014

Na razpis za nagrado INTERIER LETA 2014 je prispelo 11 projektov. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali arhitekti Peter Gabrijelčič, Andreja Jug, Matevž Frančič in Nina Granda, predsednica komisije, je med finaliste uvrstila 5 projektov:

Pekarno Osem biroja Plusminus30
ETI – predstavitveni prostor biroja RIBA – Rupnik in Brodar arhitekti
Kongresno kulturno središče Dominikanski samostan Ptuj biroja ENOTA
RAJZEFIBER BIRO – RE:CIKLAMA avtorjev Sama Lorberja, Maše Kresnik in Nika Poljanška pod vodstvom mentorjev Roberta Veselka in dr. Kaje Pogačar
Informacijski center Triglavska roža Bled biroja gregorc/vrhovec arhitekti

Zaradi popolnoma različnih tipov interierjev se je komisija odločila, da prispele projekte obravnava v dveh sklopih: v prvem projekte, večje od 100 m2, v drugem pa projekte, manjše od 100 m2.

Nagrado INTERIER LETA 2014 za manjši projekt prejme ETI – predstavitveni prostor biroja RIBA – Rupnik in Brodar arhitekti. Odpadni material, ostanke keramičnih cevi raznoterih profilov, iz katerih v tovarni izdelujejo visokonapetostne varovalke, sta arhitekta uporabila kot brezplačno gradivo za prenovo, ki je ambientu dodalo avtentičnost in domišljijo.
Posebnost tega projekta je inovativna ideja, ki se je končala z navdušenjem zaposlenih, arhitektoma pa je omogočila, da se izkažeta s tistim, kar najbolje znata: iz nič s svojim ročnim delom ustvariti presežek.

Predstavitveni prostor ETI je projekt, ki je po merilu (3 x 4 m) in investiciji (2.500 € skupaj s svetili in razstavnimi panoji) zelo majhen. V eni največjih tovarn zasavske regije, ki proizvaja elektrokeramične izdelke in zaposluje 1000 ljudi, se je pojavila ideja, da bi neizkoriščeni del hodnika sredi proizvodnih hal namenili spominu na tovarniške začetke, ki segajo v leto 1953, in razstavili svoj prvi izdelek. Projekt naj bi obsegal barvanje sten in razstavne panoje. Sprehod skozi proizvodnjo je arhitekta navdihnil, da (zavrženi) material, ostanke keramičnih cevi raznoterih profilov, iz katerih v tovarni izdelujejo visokonapetostne varovalke, uporabita kot (brezplačen) material za prenovo ter projektu tako dodata pristnost in domišljijo. Nastala je abstraktna mozaična risba, ki pa vsebuje tudi nekaj figuralike; sence ustvarjajo dramatičen vtis razgibane, strme in grobe zasavske topografije, ki nagovarja prav vsakega mimoidočega, od proizvodnega delavca do poslovnega partnerja. V prostoru je razstavljeno tudi eno prvih orodij za predelavo keramike, mogočen črn stroj s patino, ki se odlično dopolnjuje s fino strukturo ročno položenega belega mozaika v ozadju. Projekt, ki se je začel z majhno idejo, se je končal z velikim uspehom za zaposlene, arhitektoma pa je omogočil, da se izkažeta v tistem, kar najbolje znata: iz nič in s svojim ročnim delom (polaganje mozaika) ustvariti nepričakovan presežek.