Interier leta 2008

Devet nominiranih projektov je strokovna žirija v sestavi Tadej Glažar, Aljoša Kolenc, Blaž Križnik, Maruša Zorec in Petra Čeferin pregledala 10. septembra 2008 in sklenila naslednje:
Devet projektov, ki smo jih dobili v pregled in oceno, lahko v grobem razvrstimo v dve kategoriji. V prvo kategorijo smo uvrstili interierje, ki so projektirani kot sestavni del arhitekture stavbe, v kateri so, v drugo pa tiste, ki so projektirani neodvisno od arhitekture stavbe. Neodvisno od te delitve pa smo kot osnovni kriterij za ocenjevanje kakovosti interierja postavili načelo, da mora rezultat projekta/oblikovalskega posega biti (nova) prostorska celota oziroma da mora interier delovati kot celostna zasnova prostora – tako v smislu, da so različni segmenti projektiranega prostora (na primer tla, stene, stropovi) oblikovani tako, da sledijo neki skupni logiki in tako soustvarjajo specifično izkušnjo prostora, kot v smislu, da s posegom arhitektu/oblikovalcu uspe generični prostor preoblikovati v specifičen kraj.

V prvi fazi izbora smo izbrali štiri projekte, za katere smo se soglasno strinjali, da so v celoti zadostili osnovnemu kriteriju. Ti projekti so: Intra studio, Kongresni center Brdo, Ekonomska šola Murska Sobota in Javni suterenski prostor na Ljubljanskem gradu. V drugi fazi izbora pa smo soglasno sklenili, da se prva nagrada podeli interierju ekonomske šole, ki so ga projektirali arhitekti Rok Benda, Primož Hočevar in Mitja Zorc.
Arhitektom je v interierju šole uspelo oblikovati prostorsko celoto, v kateri različni segmenti interierja in tudi deli opreme sledijo skupni zasnovi, prav tako pa je z osnovnimi sredstvi, kot je na primer uporaba barve, oblikovan jasno strukturiran in prepoznaven ambient. Posamezni prostori so prijetno, celo duhovito oblikovani (na primer telovadnica) in jasno strukturirani v različne mikroambiente. Vse to je še posebej pomembno glede na to, da so prostori stavbe namenjeni mladim ljudem, ki bodo tu preživljali veliko časa in se skozi uporabo teh prostorov tudi sami oblikovali. Nasploh ta interier ocenjujemo kot prostor, oblikovan z občutkom, ter kot sproščeno in hkrati pogumno rešitev.

Za konec bi še opozorili, da je nagrajeni interier eden od (samo!) dveh po značaju izrazito javnih interierjev. Vsi ostali predlagani interierji so zaprtega ali zasebnega (zlasti komercialnega) značaja. Nagrada ima v tem kontekstu “edukativni učinek”, saj prepoznava in izpostavlja potrebo po oblikovanju kakovostnih javnih interierjev.

Interier Ekonomske šole Murska Sobota je zasnovan v okviru projekta za celoten nov šolski objekt. Kljub strogim normativom in skromnemu proračunu je izoblikovana nadstandardna prostorska zasnova. Nizi izdatno naravno osvetljenih učilnic in kabinetov so vpeti v sekvenco raznolikih skupnih zunanjih in notranjih šolskih prostorov ter v krajinsko sliko okolice. V nasprotju z zadržano zunanjo podobo objekta, ki jo ustvarja enoten fasadni plašč iz temno sivih keramičnih ploščic, je interier svetel in lahkoten, ponekod navihano živobarven. Odklon od običajne prakse pri šolskih objektih je dosežen s korekcijo dimenzij, zasnovo stikov in izborom barv za sicer standardno stavbno pohištvo, gradbene elemente in pohištveno opremo. Izrazito racionalno oblikovanje poišče in izostri pojavno in taktilno kvaliteto materialov, konstrukcij, obdelav in barv ter jih ponudi generacijam dijakov v »netrendovskem« prostorskem doživetju.

Arhitekti Rok Benda, Primož Hočevar in Mitja Zorc so avtorji interierja in arhitekture ekonomske šole v Murski Soboti. Kljub strogim normativom in skromnemu proračunu so ustvarili nadstandarden interier, ki je racionalno oblikovan, svetel, lahkoten in živobarven ter netrendovski. V poročilu žirije je en odstavek še posebej dobro zajel bistvo in razlikovalni ter presežni učinek nagrajenega interierja, ki je »eden izmed (samo!) dveh po značaju izrazito javnih interierjev. Vsi ostali predlagani interierji so zaprtega ali zasebnega (zlasti komercialnega) značaja. Nagrada ima v tem kontekstu ‘edukativni učinek’, saj prepoznava in izpostavlja potrebo po oblikovanju kakovostnih javnih interierjev.«

Začetek je bil javni natečaj za novo ekonomsko šolo v Murski Soboti. Kako je potekal proces izdelave izvedbenih projektov v povezavi z izborom elementov, materialov, obdelav, pohištva ipd. glede na stroge normative in zapleteno shemo nadzora naročnika?
Javno naročilo prek lizinga je pomenilo, da smo bili podizvajalci izvajalca, zaradi česar smo bili v še posebej neugodnem položaju. Pri projektiranju in iskanju kvalitetnejših rešitev so tako prišle v poštev predvsem tiste, ki so bile bolj ekonomične od običajnih. Vse rešitve so prestale tudi tristopenjsko kontrolo, zato smo zelo zadovoljni, da nam je v taki situaciji uspelo.

Zunanjost objekta je v nasprotju z interierjem oblikovana zadržano. Kako ste prišli do take rešitve, do polarnega pristopa pri oblikovanju zunanjosti in notranjosti?
Odločilno je bilo specifično okolje novega, razvijajočega se obrtno-trgovskega območja, kjer je lokacija šole. Umirjeno oblikovanje zunanjega plašča so narekovali novi objekti kričeče zunanjosti in na drugi strani naravno okolje. Ta stavba ne opozarja nase, ampak ima značaj ustanove z integriteto. Notranja oprema je bila namenoma oblikovana kontrastno od zunanjega videza. S tem pristopom objekt zaznamujejo racionalnost in izčiščenost zunanjosti ter izrazit značaj notranjosti, ki omogočajo trajno prostorsko doživetje generacijam slušateljev.

Objekt je zasnovan tripartitno; lahko pojasnite osnovni koncept funkcionalne zasnove?
V objektu so tri razločne vsebine oziroma programski sklopi: višja in srednja šola ter športna dvorana. Vsak od treh krakov je zasnovan z lastnim poudarjenim vstopnim prostorom, ki je oblikovan individualno glede na program in se prek steklenih sten odpira v zunanjost. Vmes so učilnice in kabineti ter prostori za skupno uporabo, kot so knjižnica, velika predavalnica, jedilnica in večnamenski prostor.

Veliko pozornosti ste namenili osvetlitvi prostorov z naravno svetlobo. Katere posege ste uporabili?
V notranjost smo želeli pripeljati čim več naravne svetlobe. Svetlobni preboji fasade v avlah, linijske osvetlitve učilnic z nizkimi in globokimi parapeti, zenitalna osvetlitev prek svetlobnikov na stopniščih, hodnikih, v avlah in športni dvorani ter stekleni elementi vhodnih niš v učilnice omogočajo dobro naravno osvetlitev ambienta. S temi posegi smo dosegli tudi nastanek sekvence posebnih doživetij in zaznamovanost interierja z zunanjo okolico. Posebnost je inovativna transparentna stena vhodne niše v učilnice, ki omogoča vizualno povezavo med učilnico in hodnikom, kar je bilo na koncu pozitivno sprejeto.

Kako ste se lotili oblikovanja notranje opreme glede na številne omejitve standardov in naročnikov in katere so značilnosti, ki najbolj definirajo ambiente šole?
Operirali smo lahko predvsem z barvami; premišljeno smo jih izbrali iz standardne ponudbe ter jih smiselno strukturirali glede na programe in vsebine. Uporabili smo jih funkcionalno, tako da omogočajo jasno orientacijo v prostoru. Tekstili so najbolj izraziti v telovadnici, nato v učilnicah (tudi tu so barve premišljene ter pomensko izbrane in uporabljene); izvedeni so kot akustične obloge sten. Akustičnim standardom v obeh amfiteatralnih predavalnicah smo zadostili s posebno oblikovanimi paneli škatlaste konstrukcije, ki delujejo kot nizkotonski absorber. Oblikovali smo tudi posamezne pohištvene elemente. Standardna šolska oprema ni vedno najbolj funkcionalna, predvsem pa ni kakovostno oblikovana. Ugotovili smo, da lahko mizo še bolj izčistimo in uporabimo druge barve nog, ploskev in robnih trakov ter s tem celo ustrežemo investitorju.