Interier leta 2016
Javni interierji

Na razpis za nagrado INTERIER LETA 2016 je prispelo 8 projektov v kategoriji JAVNI INTERIERJI in 3 projekti v kategoriji ZASEBNI INTERIERJI. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali arhitekti Peter Gabrijelčič, Andreja Jug, Goran Rupnik in predsednica Eva Prelovšek Niemelä, je izmed prispelih prijav v vsaki kategoriji izbrala po dva projekta, ki izstopata po svojih oblikovnih, konceptnih in vsebinskih odlikah.

Novi interier je spoštljivo umeščen v dostojanstveni Ravnikarjev ambient iz sivega granita. Kljub spoštljivi drži do obstoječega pa ustvarja prostorski eksperiment, ki pozitivno vpliva tako na identiteto banke kot tudi na razvoj družbe in podjetništva. Prilagodljivost prostorskih situacij in funkcij navdušuje tako oblikovno kot tudi funkcionalno. Drzno oblikovana in natančno izdelana oprema ter umestitev nekaterih recikliranih kosov pohištva kažeta jasno in izpiljeno držo avtorjev, ki je navdušila vse člane žirije.

V stavbi na Trgu republike 2 v Ljubljani, ki je bila postavljena po načrtih Edvarda Ravnikarja leta 1971, je bilo treba v delu pritličja urediti prostor v smislu co-meeting pointa – prostora, vabljivega in dostopnega za obiskovalce.
Z odstranitvijo predelnih sten je nastal velik dvoladijski prostor, ki se odpira v zunanjost.
S prinesenimi elementi so zamenjani vsi gradbeni posegi. Funkcionalnost zagotavlja velik nov montažni element – škatla iz 50 mm debelih križno lepljenih smrekovih plošč. Ta povezuje in ločuje prostora, v sebi pa skriva priročno knjižnico, prostor za tiskalnike v skupni uporabi, garderobe in večnamensko sobo. Na strehi »škatle« so dodatni sedeži za ogled projekcij, ki se lahko spremenijo v prilagodljive divane za sestanke.
Večino ostalega pohištva sestavljajo kosi opreme, ki so jih skozi čas iz takih ali drugačnih razlogov nehali uporabljati in jih odložili v kleteh stolpnice. Očiščeno, prebarvano in na novo sestavljeno pohištvo služi novemu namenu.
Novi interier Centra inovativnega podjetništva Nove Ljubljanske banke temelji na odčitanem prepletu arhitekture, oblikovanja in urbanizma ter se opira na espri Ravnikarjevega dela, ki ga opredeljujeta inovacija in eksperiment.