Biozofski pogled na svet temeljito spreminja pozicijo človeka v naravi, ker reafirmira tezo, da smo simbiotska bitja narave, torej moramo svoj odnos do nje harmonizirati, ne pa da naravo nasilno spreminjamo po svojih zamislih. Človek ima kot simbiotsko bitje narave vse evolucijske zmogljivosti, da se prilagodi, namesto da poskuša objektivizirati naravo (s tem pa tudi samega sebe) z nespametno in tvegano uporabo tehnoznanosti. V biotski naravi človeka je, da poskuša s svojo tehnologijo in kulturo ustvarjati svoje življenje in družbo, v kateri živi. Poudarek je na njegovi kulturi. Skozi biozofsko paradigmo se promovira kulturni obrat v novo civilizacijo. Kulturna evolucija in duhovna emancipacija zahtevata nov pristop do vseh področij človekovega življenja, od politike (lokalna demokracija), ekonomije (odpoved anarhiji prostega trga), človekovih pravic (prednost javnemu interesu pred zasebnim profitom), znanosti (relativizacija redukcionizma in pozitivizma), zdravstva (prednost preventivne dejavnosti) in izobraževanja (vzgoja celovite osebnosti) do družbenih ved, pri katerih sta najpomembnejši kulturna avtonomija lokalne skupnosti in duhovna afirmacija človeka kot simbiotskega bitja v najširšem smislu.