Kreativni barometer predstavlja nov način merjenja ustvarjalnosti držav. Temelji na humanističnem pojmovanju ustvarjalnosti – ustvarjalnost razume kot mentalno sposobnost posameznika, da ustvari nekaj novega in originalnega kar je v skupnosti prepoznano kot vredno ne glede na ekonomski potencial. Večina obstoječih indeksov ustvarjalnosti namreč meri ekonomske izzide ustvarjalnosti in zato namesto kreativnosti dejansko meri inovativnost. Dodatna omejitev obstoječih indeksov ustvarjalnosti z ekonomsko podstatjo je tudi, da primarno vključujejo kvantitativne kazalnike, ki pogosto ustvarjalnost merijo posredno, iz merjenj pa so zaradi težje dostopnih podatkov pogosto izvzete ravno ekonomsko šibkejše države, ki bi jim tovrstne meritve pri oblikovanju ustreznih politik za razvoj kulturno-kreativnega sektorja najbolj koristile.

Projekt Kreativni barometer je nastal v sodelovanju Zavoda Big s Centrom za kreativnost, pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Kreativni barometer je del partnerske mreže Platforme Center za kreativnost. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Kreativni barometer omejitve obstoječih indeksov rešuje na način, da vpeljuje kvalitativni kazalnik ustvarjalnosti: mednarodne nagrade s področja arhitekture, notranjega oblikovanja, produktnega oblikovanja in mode. Takšna mera je v primerjavi z drugimi indeksi bolj oprijemljiva, saj predstavlja direktno mero ustvarjalnosti (talent), obenem pa vključuje socialni kontekst, saj so nagrade izkaz vrednotenja posameznikove ustvarjalnosti v strokovni skupnosti. Vsebuje tudi dodatne kvantitativne kazalnike ustvarjalnosti, ki zaradi težje dostopnosti podatkov določenih držav ne vplivajo na končni izračun ustvarjalnosti določenega območja, temveč služijo kot pomoč pri interpretaciji rezultatov. Kreativni barometer 2021 je bil apliciran na območju Jugovzhodne Evrope in v merjenje vključuje tudi določene države, ki jih drugi indeksi izpuščajo. Kot najbolj ustvarjalne države v letu 2020 so prepoznane Italija, Avstrija in Češka. Te tri države so se kot najbolj ustvarjalne pokazale tudi na področju arhitekture in na področju produktnega oblikovanja in mode. Države, ki so dosegajo najboljše rezultate na področju notranjega oblikovanja so Italija, Grčija in Romunija. Najnižje so se v Kreativnem barometru uvrstile Severna Makedonija, Moldavija in Kosovo. Podobne rezultate kažejo tudi kvantitativni dopolnilni kazalniki.
Ker gre še vedno za začetno fazo razvoja Kreativnega barometra ima ta velike možnosti nadaljnjega razvoja in nadgradnje. Njegova glavna pomanjkljivost je tudi ključna prednost. Ker vključuje mehkejše mere ustvarjalnosti so te v primerjavi s statističnimi merami bolj subjektivne kar otežuje primerljivost med državami.

Projekt Kreativni barometer je nastal v sodelovanju Zavoda Big s Centrom za kreativnost, pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.
Zasnova koncepta: Zmago Novak ,Polona Černič, Eva Matjaž
Priprava poročila: Polona Černič
Analiza podatkov: Polona Černič
Zbiranje podatkov: Polona Černič, Špela Valenčič, Urška Gregorič, Elizabeta Harbaš, Živa Novak
Vodenje projekta: Zmago Novak, Ivan Ferjančič, Živa Novak
Poročilo raziskave kot nadgradnje Kreativnega barometra
Koncept, interpretacija in svetovanje: dr. Miro Kline
Gradivo, informacije iz začasnega arhiva: Ivan Ferjančič
Zbiranje podatkov: Polona Černič
Statistična obdelava podatkov: Aleš Križman

V sodelovanju z: