Kreativnost je sposobnost ustvarjanja novih idej, ki so izvirne, primerne in uporabne. Velja za ključno gonilo gospodarske rasti tako na regionalnem kot državnem nivoju, zaradi česar morajo države in njihove institucije znati izkoriščati potenciale, ki jih nudita kreativni in kulturni sektor. V zadnjih letih zato obstaja visoka zahteva po razvoju orodij za merjenje ustvarjalnosti določenih geografskih območij. Kreativni barometer predstavlja nov, bolj celovit način merjenja ustvarjalnosti določenega območja, ki dobro naslavlja pomanjkljivosti že obstoječih orodij.
Ker je primaren cilj obstoječih indeksov ustvarjalnosti primerljivost njihovih izsledkov na globalnem nivoju, večinoma vključujejo kvantitativne kazalnike ustvarjalnosti, kar pomeni, da ustvarjalnost merijo s pomočjo statističnih pokazateljev, kot je npr. delež izobraženih posameznikov znotraj populacije. Taki podatki ne uspejo v celoti zajeti pomembnih vidikov ustvarjalnosti. Preučevanje ustvarjalnosti na podlagi statističnih pokazateljev je tudi pristransko, saj so ti podatki v večini dostopni le za določene države. Tovrstna praksa je diskriminatorna, saj ne vključuje držav, ki so navadno manj razvite in izključene iz določenih mednarodnih unij. Posledično so pogosto pristranske tudi ugotovitve raziskav o kreativnosti večjih območjih (npr. Evrope), saj raziskave izključujejo ravno države z nizko stopnjo gospodarskega razvoja, pri katerih bi ugotovitve morda lahko pomembno prispevale k razvijanju kreativnega sektorja, ustvarjalnih dejavnosti in nenazadnje tudi gospodarskega razvoja. Zato je ključno, da pri oblikovanju orodja za merjenje kreativnosti izberemo take kazalnike ustvarjalnosti, pri katerih razlike med bogatejšimi in ekonomsko šibkejšimi državami ne bodo tako očitne, obenem pa bodo ti kazalniki merili ustvarjalnost in ne drugih sorodnih konceptov, kot je npr. inovativost. Večina obstoječih indeksov ustvarjalnosti namreč meri tudi inovativnost, ki pa predstavlja ekonomske učinke ustvarjalnosti, ne pa ustvarjalnosti same, ta pa ima lahko tudi druge, ne-ekonomske učinke.
Z razvojem nove metodologije in uporabe državam dostopnejših podatkov o indikatorjih kreativnosti s Kreativnim barometrom predstavljamo novo orodje za ocenjevanje ustvarjalnosti držav, ki ponuja tudi medsebojno primerjavo. Kreativni barometer ustvarjalnost razume kot mentalno sposobnost posameznika, da ustvari nekaj novega in originalnega, kar je v skupnosti prepoznano kot vredno ne glede na ekonomski potencial. Omejitve obstoječih indeksov rešuje na način, da vpeljuje kvalitativni kazalnik ustvarjalnosti: mednarodne nagrade s področja arhitekture, notranjega oblikovanja, produktnega oblikovanja in mode. Takšna mera je v primerjavi z drugimi indeksi bolj oprijemljiva, saj predstavlja direktno mero ustvarjalnosti, obenem pa vključuje socialni kontekst, saj so nagrade izkaz vrednotenja posameznikove ustvarjalnosti v strokovni skupnosti. Vsebuje tudi dodatne kvantitativne kazalnike ustvarjalnosti (npr. število oseb, ki delujejo kot ustvarjalni in nastopajoči umetniki, avtorji, novinarji in jezikoslovci, število podjetij v kulturnem sektorju), ki zaradi težje dostopnosti podatkov določenih držav ne vplivajo na končni izračun ustvarjalnosti določenega območja, temveč služijo kot pomoč pri interpretaciji rezultatov.
Kreativni barometer 2020 meri dosežke, ki so jih v preteklem letu pridobile države Jugovhodne Evrope s področij arhitekture, notranjega oblikovanja, produktnega oblikovanja in mode. Kreativni barometer 2020 predstavlja meritve kreativnosti sledečih držav: Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Češka, Črna Gora, Grčija, Hrvaška, Italija, Kosovo, Madžarska, Moldavija, Romunija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Turčija. Vključene države sicer predstavljajo zgolj območje delovanja, ki ga zajema Big See, vendar je metodologija Kreatvnega barometra primerna tudi za merjenje kreativnosti drugih območij. S Kreativnim barometrom smo namreč želeli razviti orodje za merjenje ustvarjalnosti, ki naslavlja težave obstoječih indeksov in je hkrati aplikabilen na različna geografska območja. Kljub temu, da gre za začetno fazo razvoja Kreativnega barometra, ta nudi široke možnosti nadaljnjega razvoja in nadgradnje.
Projekt Kreativni barometer je nastal v sodelovanju Zavoda Big s Centrom za kreativnost, pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.
Zasnova koncepta: Zmago Novak ,Polona Černič, Eva Matjaž,
Priprava poročila: Polona Černič, Eva Matjaž, Naja Kikelj
Analiza podatkov: Polona Černič
Zbiranje podatkov: Polona Černič, Špela Valenčič, Eva Štrukelj, Urška Gregorič, Elizabeta Harbaš
Vodenje projekta: Zmago Novak, Ivan Ferjančič, Živa Novak
Besedilo kratke predstavitve: Naja Kikelj
