KONFERENCA BIG ARHITEKTURA POZNATI SE / ZNATI / SPOZNATI SE

človeško / tehnično / osebno

Vpogled v mesto z mesta

Kriza globalizacije in kritični regionalizem

Kuratorji: Janko Rožič (Odprti krog) & Erik Jurišević, Mirjana Lozanovska, Silvija Shaleva (KONNTRA)

Paul Ricoeur: »How to become modern, yet still not lose touch with tradition«

Na konferenci bomo pregledali, kako lahko v tretjem tisočletju koncept kritičnega regionalizma (Kenneth Frampton), ki ni samo arhitekturna teorija, temveč prostorska praksa, pripomore pri reševanju kriz, ki vsaj prostorsko postajajo vedno bolj globalne, najsi bodo urbane, ekološke, finančne ali zdravstvene. S pomočjo fenomenologije čutov (Juhani Pallasmaa) ter razbiranja in uporabljanja prostorskih principov lahko arhitekturni in urbanistični razvoj usmerimo tako, da poveže moderno in tradicionalno, znanstveno in umetniško, tehnološko in naravno. Tak urbani razvoj naj ne bi bil več samo trajnosten, temveč zares trajen.

V svetu, v katerem se zdi, da tehnologija predstavlja najpomembnejši element našega vsakdanjega življenja in dela, sta vzdrževanje medosebnih stikov in ohranjanje občutka pripadnosti pomembnejša kot kadarkoli doslej. Skupno delo in ustvarjanje ne pripomoreta zgolj k boljšemu oblikovalskemu procesu in uspešnejšemu delu v studiu, pač pa lahko prispevata tudi k naši osebni rasti.

Namesto različnih postmodernih „navideznih resničnosti“ (virtual reality) in celo „resničnostnih šovov“(reality show), v katerih se ljudje izgubljajo kot v starodavnih labirintih, moramo in moremo preprosto odkriti resničnost. Kar potrebujemo ni samo pregled med objektivnim in subjektivnim, tehnološkim in človeškim, zunanjostjo in notranjostjo, temveč “Vpogled v mesto z mesta“, tu in zdaj!

Inteligentne fasade

Preplet dejavnikov z osrediščenjem na uporabnika

Kurator: Jernej Markelj PhD

Inteligentna fasada ne predstavlja več zgolj dodane vrednosti, pač pa nujo, brez katere zgradba ne more pravilno delovati. Razvoj gradbene tehnologije, ostrejše zahteve zakonodajnih teles, ki jih narekuje okoljevarstvena politika, ter višja pričakovanja uporabnikov prispevajo k nadaljnjemu razvoju stavbnega ovoja. Da bi lahko ustregli tem zahtevam in pričakovanjem, fasade postajajo prilagodljive, interaktivne in inteligentne. Ustrezna zasnova fasadne opne ima lahko številne pozitivne vplive na uporabnike stavbe in na njeno okolico, obenem pa ključno prispeva k učinkoviti rabi energije v stavbi. Inteligentna fasada tako izboljšuje pogoje naravne osvetlitve v notranjih prostorih, omogoča nemotene poglede navzven, vzpostavlja pretok svežega zraka ter, med drugim, zbira in izkorišča sončno energijo ali vodo. Navkljub vsemu pa fasada še vedno predstavlja tudi obraz stavbe v javnem prostoru. Z razvojem tehnologije fasadnega ovoja, si lahko stavbe danes nadenejo svobodnejši izraz ter vzpostavijo bolj odprto komunikacijo z zunanjim prostorom.

Svetloba je več kot samo svetloba

Kurator: Tomaž Novljan PhD

Svetloba ima na področju oblikovanja prostora mnogo več kot zgolj funkcionalno vlogo, t.j. omogočiti, da je nekaj vidno. Na tej točki svetloba prestopa svoje racionalne okvire in preide na področje iracionalnega, celo duhovnega. To še posebej velja za naravno svetlobo, ki je, za razliko od umetne, po svoji pojavnosti bistveno bolj kompleksna in težko ukrotljiva. Trditev, da je svetloba, kljub svoji »nematerialnosti«, svojevrsten gradbeni material dokazujejo mnogi primeri arhitekturnih stvaritev, ki jih pretanjen občutek za oblikovanje svetlobe povzdiguje iz ambientalnega nivoja na nivo miljeja. Kjer doživetje arhitekture preide iz posvetnega v spiritualno. Svetloba in, posledično, senca arhitekturo osmislita ter jo umestita v geografski in kulturni kontekst prostora in časa. Med Soncem,
ki je še vedno naš najbolj trajen in trajnosten izvor svetlobe in plamenom sveče, ki še vedno velja za najbolj intimen način osvetlitve, se nahaja brezmejno morje možnosti, ki jih, na eni strani, podpira sodobna tehnologija ter na drugi strani kreativna odličnost ter premišljena in inovativna uporaba svetlobe pri oblikovanju prostora. Prav odkrivanju vsega zgoraj naštetega je namenjen letošnji dogodek BIG arhitektura.