Žlahtna hiša

|06. 06. 2018||

Arhitekt Robert Veselko je leta 1999 za svojo družino načrtoval stanovanjsko hišo v naselju Dobrenje, v bližini Maribora. Hiša je zgrajena iz ilovice, enega izmed najstarejših gradbenih materialov, ki danes zopet postaja vedno bolj cenjena in uporabljena.

 

Inovativnost v lesu in ilovici

Pokrajinsko sliko Slovenskih goric, vinorodnih krajev Štajerske, sestavljajo tudi v razložena naselja povezane samostojno stoječe stavbe, ki so postavljene na naravne izravnave blago valovitega sveta. Nedaleč od Maribora je del takšnega naselja tudi pritlična, na vogal oblikovana hiša. Podoba objekta s strmo dvokapno streho, ki z različno dolgimi napušči varuje delno lesene in delno ometane zunanje stene pred zamakanjem in razpadanjem, je močno zvezana s še ohranjenimi primeri identitetne starodobne arhitekture. Zato ni nenavadno, da so številni mimoidoči prepričani, da veje visokodebelnega sadnega drevja prekrivajo kakovostno prenovljen starodoben dom. Ker objekt odlikuje za zdaj v slovenskem prostoru še redka likovna in tehnična nadgradnja starih graditeljskih znanj, predvsem skozi rodove izbrušenega obvladovanja lokalnih gradiv, se šele onkraj zelene zavese razpozna, da je stavba nova, sodobna.

 

 

Pritlična hiša z zalomljenim tlorisom je avtorsko delo Roberta Veselka, arhitekta, ki so ga že v času študija na graški fakulteti pritegnili materiali, ki so jih predniki pridobili v okolju gradnje ter jih z domišljeno obdelavo in prilagojenimi tehničnimi prijemi vgradili v stavbne dele uporabne arhitekture. V zvezi z odločitvijo o gradnji lastne hiše je dozorelo tudi spoznanje, da bo mogoče cilje zdravega bivanja, človeškega merila in varstva okolja doseči le z uporabo naravnih, avtohtonih gradiv. Znano je, da so naravna gradiva zdrava, da je za njihovo obdelavo potrebne malo energije, enako za vgradnjo in vzdrževanje in enako ali skoraj nič za transportne poti. Ker so bile v okolju izbrane lokacije pred uvajanjem novih, industrijskih gradiv hiše prednikov »lesene, iz obtesanega lesa, najpogosteje pa iz ilovice, pomešane z rženo rezanico ali plevami (Marjan Mušič, 1947: Obnova slovenske vasi), je razumljivo, da je arhitekt les in ilovico izbral za izhodiščni gradivi.
Lesen opaž z naglašeno vertikalno smerjo in neravni apneni ometi, obarvani s toplimi zemeljskimi barvami, pokrivajo domišljeno stavbno konstrukcijo, ki jo je v omejenem obsegu prispevka nemogoče predstaviti v vseh podrobnostih. Gradnji z ilovico prilagojena skeletna konstrukcija je postavljena na opečni podstavek, pozidan na betonsko izravnavo, ki ni armirana. Lesena konstrukcija stavbnega ovoja in strehe je izdelana iz pohorske smreke. Pri pripravi lesa, iz katerega sta izdelana vijačen stenski skelet in strešna konstrukcija, so se graditelji naslonili na stara izročila. Premišljeno so odbrali drevesa, jih posekali ob pravem času, les pravilno posušili in domišljeno vgradili. Zato je za dolgo življenje lesenega gradiva odpadla danes uveljavljena kemična zaščita.

Posebej premišljena je bila izdelava polnila iz ilovice, naravnega materiala iz glinenih mineralov in finih peščenih primesi, ki so jo pridobili kar na lokaciji gradnje. Ugodne lastnosti zemljine – ilovica je zdravstveno neoporečna, trpežna in trajna, regulira vlago v prostoru, veže škodljive snovi iz zraka, varuje pred visokofrekvenčnim sevanjem, ne gori, je dober zvočni izolator, konzervira les in je okolju prijazno gradivo – je arhitekt inovativno nadgradil. Z dodano slamo in ekspandirano glino je zmesi izboljšal trdnost in toplotno prehodnost. Dobro posušene ilovnate stene so v nadaljevanju gradnje še toplotno izolirali z lesnovlaknenimi ploščami, na južni strani pa s posebnimi ilovnatimi zidaki, ki so jim po navodilu arhitekta dodali kokosova vlakna. Zid je na tej strani debel od 50 do 70 centimetrov.

Zaradi merila človeka, domišljene lege, usmeritve prostorov, ravno prav velikih fasadnih odprtin in dobre izolacije je stavba nizkoenergijska, zaradi majhne porabe energije za njeno gradnjo in avtohtonih gradiv pa je tudi varčna. Etiketi odličnosti se seveda pridružuje tudi likovna podoba, ki kljub sodobnim merilom lepega ohranja spomin na preteklost.

 

 

MINI intervju: ROBERT VESELKO

Načrtovanje in gradnja hiše, izdelane iz avtohtonih gradiv, sta bila povezana ne samo z načrtovanjem in domišljenimi, inovativnimi tehničnimi izpeljavami, ampak tudi z vašim fizičnim delom. Ali si lahko stavbo po vašem vzoru postavi tudi nekdo, ki pri gradnji ni pripravljen aktivno sodelovati?
Seveda, sama tehnologija gradnje je zelo bazična in razmeroma preprosta. Pod strokovnim nadzorom in z izvajalcem, ki je pripravljen poskusiti kaj novega, se da v kratkem času usposobiti ljudi za opravljanje takšnega dela.

Katera je po vašem mnenju največja odlika »zdrave« hiše?
Največja odlika je gotovo to, da je narejena po meri človeka, ki v njej živi. Ker pa je človek kompleksen, naj bi bila takšna tudi hiša. Zato je potreben celosten pristop, ki uravnoteži različne vidike gradnje, od arhitekturno domišljene zasnove, pametno rešenih detajlov, uporabe naravnih materialov do z veliko mero zdravega razuma predvidene hišne tehnike.

Cena postavitve hiše, stroški vzdrževanja – ogrevanja, hlajenja idr.?
Cena hiše je odvisna od več faktorjev, ne nazadnje tudi od obsega lastnega dela. V primeru, da investitor ne želi sodelovati pri procesu gradnje, je cena hiše nekje v razredu kakovostnih montažnih hiš iz ekoloških materialov. Stroški vzdrževanja so nizki, saj so ilovnate stene dober toplotni izolator, če pa stene še dodatno izoliramo, pa z lahkoto dosežemo standard nizkoenergijske ali pasivne hiše. Hlajenje in rekuperacija v ilovnatih hišah nista potrebna, saj pozitivne lastnosti ilovice in masa vgrajenega materiala čudovito regulirata mikroklimo v hiši.

 

 

DATOTEKA
Uvodnik: Mateja Rogelj, Žlahtna hiša
Besedilo: dr. Živa Deu, Inovativnost v lesu in ilovici
Fotografije: Robert Veselko

Arhitektura: Robert Veselko
Statika: Velt d.o.o.

Lokacija: Dobrenje, Pesnica pri Mariboru
Načrtovanje: 1999
Izvedba: 2000-2004

Bivalna površina: 120 m2
Velikost gradbene parcele: 500 m2
Investicija: 70.000 EUR

Omogočajo:

Komentiraj