Zelenje = Človek = Mesto

Ljudje si ne znamo predstavljati mesta brez zelenja. Je eden ključnih elementov mesta, prav tako kot so hiše, ljudje, ceste in avtomobili. O tem sta več kot desetletje nazaj pisali Maja Simoneti in Maša Šorn in odtlej se v mišljenju, da je zelenje del mesta, ni veliko spremenilo. In tako je prav! Njegov vpliv na človekovo delovanje ima velik pomen, tako psihično, fizično kot iz estetskega vidika.

 

 

SOBA Z RAZGLEDOM

Narava je v mestu doma. Tako kot hiše in ceste gosti mesto tudi rastline, vodo, hribe in živali. Prvine narave, predvsem rastline, voda in razgiban relief, so spremljevalke razvoja urejanja prostora za bivanje. Varovanje obstoječih in ustvarjanje novih naravnih, naravi podobnih ali zgolj z naravnimi prvinami opremljenih prizorišč je tesno povezano z gradnjo mest, naselij in stanovanjskih sosesk. Z urejanjem parkov, vrtov in drugih nadzorovanih naravnih prostorov človek zavestno ustvarja dobre pogoje za življenje na prostem, dokazuje svojo moč in estetska nagnjenja.

 

 

Prepoznavna podoba večine evropskih mest je tesno povezana z naravnimi značilnostmi lokacije, na kateri se je kraj pogosto prav zaradi teh značilnosti razvil. Danes reke, gozdovi, obale jezer in morij, ujete v mestno tkivo, pričajo o pomenu naravnih danosti za razvoj mesta. Večina teh ostankov narave je zavarovanih pred gradnjo in spremenjenih v mestne parkovne površine.

 

 

Navzočnost narave v mestu je rezultat načrtovanja. Tako ostanki neurejenega in divje zaraslega sveta kot do potankosti načrtovani parki in lepo negovani vrtovi so rezultat človekovih odločitev. V želji, da bi zagotovili navzočnost narave v mestu in z njo povezano doživljajsko pestrost, rekreacijske možnosti ter klimatske značilnosti, si urbanisti, krajinski arhitekti, arhitekti, zdravniki, biologi in ekologi od nekdaj prizadevajo načrtovati mestne zelene površine. Zeleni sistem med seboj povezuje vse zelene in odprte površine mesta (javne parke, brežine rek, zasaditve pred palačami in zasebne vrtove, igrišča ob šolah in vrtcih, drevorede in obcestno zelenje, pokopališča in zavarovana območja narave) ter ustvarja fizične pogoje za življenje rastlin, živali in ljudi v mestu. Danes so sistemu zelenja priznane psihološke, družbene, ekološke in funkcionalnomorfološke funkcije. Njegove prvine soustvarjajo prepoznavno podobo kraja, vplivajo na počutje in vedenje ljudi ter gostijo prostočasne, rekreativne, izobraăevalne in kulturne programe.

 

 

 

Načrtovanje je v svojem bistvu sprejemanje pravočasnih in dobro premišljenih odločitev, ki zahtevajo trajno pozornost različnih strokovnjakov, posameznikov in skupin in imajo praviloma dolgoročne posledice. To je dolgotrajen proces, ki poteka v nenehnem iskanju ravnotežja med varovanjem ostankov narave in ustvarjanjem novega ter presoja učinke v luči prihodnjih potreb in podob. Prostor je laže nameniti gradnji kot vrniti naravi in prav načrtovanje je tisto, ki zmanjšuje nevarnost, da bi v mestu lahko bilo premalo zelenja, da bi bili posamezni deli mesta slabo preskrbljeni z zelenimi površinami in s tem prebivalci prikrajšani za kakovost bivanja.

 

 

Seveda po drugi strani narava tudi sama išče svoj življenjski prostor v mestu. Biologi trdijo, da se izrinjanja narave iz mesta ni treba bati, ker vrste, ki iz mest izginjajo, nadomestijo vedno nove. Večina ljudi pa se s tako razlago težko zadovolji, saj plevel ob pločniku ne more nadomestiti učinka, ki ga ima lahko drevo.

 

 

Čeprav danes tehnika res omogoča čudeže in lahko tudi v zelo kratkem času na ustrezno prirejeni strehi garaže ali hiše uredimo zeleno oazo s sorazmerno velikim drevjem, ostaja načrtovanje kot tehnika pravočasnega predvidevanja vseh potrebnih ukrepov za neko ureditev osnova dobre prakse. Po svetu se ljudje borijo proti sekanju dreves v mestih in pozidavi zelenih površin. V strahu pred spremembami in uničenjem zelenja gredo včasih tako daleč, da protestirajo celo proti novim ureditvam zelenih površin. Znani so primeri mest, v katerih čez noč posekajo stara drevesa in posadijo nov drevored, samo zato, da ne bi vznemirjali ljudi. Kljub temu pa je največ škode na zelenih površinah, drevju in drugi vegetaciji v mestu posledica človekovih dejanj napačno parkiranje, soljenje cest, trganje vej in teptanje cvetja, pa škoda, ki jo na vegetaciji povzročijo pasji ljubljenčki, da o odlaganju smeti in novih gradnjah sploh ne govorimo …

 

 

 

Soba z razgledom ima višjo ceno pogled na morje, na park ali le na drevo pred oknom zagotavljajo ljudem dodatno bivalno ugodje. Raziskovalci so dokazali pozitiven vpliv zelenja na fizično in psihično okrevanje bolnikov, na vedenje jetnikov, učenje otrok v šolah in tudi na učinkovitost v delovnem okolju. Ljudje sadimo rože in grmovje, gojimo sobne rastline, mesta investirajo v sajenje dreves in urejanje parkov, neznanci se povezujejo v borbi za naravne krajine, ki jih niso še nikoli videli, krajine že stoletja navdihujejo slikarje in poete in na splošno povezujemo dobro počutje z bližino narave.

 

 

 

Očitno je za človeka narava pomembna v zelo osnovnem in povsem nerazumskem smislu, do pomena pridejo naša prvinska čustva in potrebe. Narava človeku pomeni veliko tudi čisto sama zase, brez posebnih praktičnih razlogov, čeprav tudi ti niso zanemarljivi.

 

DATOTEKA

Uvodnik: Anja Deržič, Zelenje = Človek = Mesto
Besedilo: Maja Simoneti, Maša Šorn, Soba z razgledom
Fotografije: Maja Simoneti, Maša Šorn

Omogočajo:

Komentiraj