Vrt, ki se nahaja v Kopru in v katerega je lastnica vložila več kot 30 let svojega življenja, je vrt kontrastov. V vrtu najdemo polno kontrastov, od svetlo-temnega, kontrast v materialu, planih, do kontrastov v samem čutenju vrta. Ob vsakem obisku imamo lahko zaradi različnih vremenskih pogojev in vedenju, da je vrt skrbno načrtovan, čisto drugačen občutek v samem vrtu ali pogledu nanj iz hiše. Kljub majhnosti, nam različni plani pričarajo občutek kompleksne krajine in igre, kaj je blizu, in kaj je daleč. To je vrt, v katerega so vloženi duša, čas in spomini.
Če nimaš pogleda, si ga moraš ustvariti
11 x 13 metrov meri vrt vrstne hiše v Kopru, ob vznožju v breg umeščene soseske visokih stanovanjskih blokov iz časa predimenzionirane stanovanjske gradnje sedemdesetih let. Bivalni prostori so orientirani na jug in gledajo na gosto pozidano pobočje nad hišo. Ko je lastnica pred tridesetimi leti sadila rastline, si je postavila dva cilja: ustvariti občutek varnega, pred pogledi iz sosednjih blokov zastrtega ambienta in oblikovati lepe poglede iz notranjih prostorov. Želela je razgled na mehko krajino. Če nimaš pogleda, si ga moraš ustvariti. Prvi vtis daje videz naključnosti in razkošnosti, sčasoma pa dojamemo, da je vrt obvladan, rezultat izjemne discipline, tako v izboru rastlin in barvne skale kot v oblikovanju funkcionalnih območij vrta.
Pretežni del zasaditve sestavljajo zimzelene listnate rastline. V vizualno izpostavljen del vrta je umeščeno drevo, ki s spreminjanjem forme in barve sledi menjavi letnih časov in spreminja atmosfero prostora. V vrtu, ki zaradi izbora rastlin s temno zelenimi listi deluje temno, so svetli poudarki. Beli so elementi, klesani iz kamna in cvet. Januarja zacveti japonska nešplja, za njo viburnus, spirea. Slika in kompozicija se kar naprej spreminjata, tudi zaradi prestavljanja rastlin, ki rastejo v loncih. Ko so najlepše, jih lastnica postavi na mesto, kjer se jih lepo vidi. V vrtu se kot barva cveta pojavi tudi vijolična, ki je s svetlobno vrednostjo blizu zeleni in ne naredi posebnega chiaro scuro učinka. Odstopanje od strogo postavljenih pravil pomeni rumena ploskev lizimahije pod cipreso. Cveti poleti, ko je vrt najbolj zasenčen, in daje močan vtis svetlobe. Obratna situacija v smislu svetlobnih vrednosti se zgodi v stanovanju, ki je zelo svetlo (belo, peščeno, barve vanilije, smetane, lešnika) s temnimi poudarki (kava, kakav, grafitno siva, črna) ter s sem in tja malo zemeljsko rdeče.
Ker je vrt majhen, so v prvem planu poteze velike, v drugem drobne, kar daje občutek globine. Prevladujejo majhne rastline, da celota deluje večje. Vrt je bil ograjen s polno, nezanimivo oblikovano betonsko steno, ki sta jo lastnika v enem delu odstranila in tako razširila prostor urejanja do meje parcele. Z bršljanom obrasla betonska stena ga deli v dva funkcionalna dela: jedilnico na senčni in sivo zelen, vizualno zakrit aromatični vrt na sončni strani stene. Ob poletnih večerih, ko vročina popusti, aromatični vrt zadiši: razlike v temperaturi premikajo zrak, ki nosi esence po prostoru. Rastline zadišijo tudi podnevi, ko jih nevede oplaziš ali greš z roko čez socvetje. Na lavandi se radi pasejo metulji.
Vrt je podaljšek 50 m2 velikega dnevnega prostora in deluje kot sestavni del stanovanja, ki se zaključi z mizo pod kakijem. Zgodaj aprila drevo odžene svetlo zelene lističe, ki se svetijo rumeno, poleti pa daje polno senco. Kaki je čudovit jeseni, ko postane rdeč. Odpadlega listja lastnica ne pomete, temveč uživa v oranžno rdeči barvi z listjem prekritih tal, ki se svetijo v dežju. Listje odstrani šele kasneje. Kaki je najlepši, ko dozorijo sadeži, ki kot lampijoni krasijo drevo še ves december; oberejo jih okoli novega leta.
Na oknih hiše ni zaves, stanovalci radi gledajo ven. Najlepši je čas, ko imajo lahko odprta okna in vrata. Poznajo vse svetlobe, ki se ujamejo v prostor. Zvečer je lepa glicinija. Ko se stemni, vrt osvetlijo. Bližnji del je temen, oddaljenega pa močno osvetljuje reflektor. Z umetno svetlobo osvetljeni, kroglasto postriženi mali pušpani delujejo monumentalno. Temni del, jedilnica na prostem, svetlobe niti ne potrebuje, ravna stena, zakrita s prepletom bršljana, deluje kot ploskev. Mizo pred temno zeleno steno osvetljujejo sveče, ki visijo z drevesa. Ponoči se svetijo samo še drobni fosforescenčno beli cvetovi vodenk.
Ko dežuje, je vrt prelep. Užitek ob zvoku dežnih kapelj. Kamen je opran, vse je čisto in barve intenzivnejše. Ko posije sonce, je užitek v lesketanju vodnih kapljic, ki se ujamejo na robove listov. Kamnite posode pravokotnih oblik so polne vode in na gladini se odbija svetloba. Cipresa, ki diši samo po dežju, prinaša vonj v spalnico. Lastnica ima rada urbani prostor, bližino mesta, zato privoljuje v bivanje v okolju vrstnih hiš in blokov. če bi našla parcelo poleg odraslega oljčnika, ki se zaključi s horizontom na morju, bi se morda, ob primerni ceni, odločila za selitev. Zelo težko pa bi prodala vrt. Istrska magnolija je bila posajena ob rojstvu hčere, nekatere rastline so prinesene s potovanj, gliciniji sta na vrtu , odkar sta z možem praznovala skupaj sto let. Osebnih spominov človek pač ne more prodati.
Vrt nadaljuje tradicijo mediteranskega prostora: notranji vrtovi za visokimi zidovi zagotavljajo uporabniku maksimalno zasebnost. Prostor daje občutek neizmernega miru, zvoke soseske, promet s ceste, posamezne človeške glasove, odbijanje žoge na asfaltu, otroško igro, petje ptic … je slišati le od daleč. Prelep vrt je rezultat domišljenega koncepta, strogosti, dela s škarjami in umetnosti znati živeti. Je vizualni užitek, lepo diši, v njem je prijetno jutranje pitje kave, počitek v mreži s knjigo v senci ciprese, druženje s prijatelji. Ko sem odhajala, sem imela občutek nezaključenega, trideset let trajajočega procesa izdelave slike.
DATOTEKA
Uvodnik: Anja Deržič, Vrt kontrastov
Besedilo: Majda Skrinar, Če nimaš pogleda, si ga moraš ustvariti
Fotografije: Miran Kambič
Zasnova vrta: Vlasta Sosič
Letnici pričetka in zaključka ureditve: 1970-2006
Površina vrta: 143 m2
Velikost gradbene parcele: 350 m2
Pozidana površina: 120 m2
