V enem izmed najbolj slikovitih slovenskih obmorskih mest, ki leži tudi najzahodneje na slovenski obali, sta se znana slovenska umetnika (akademski kipar in akademski slikar), lotila prenove stare, propadajoče obmorske hiše. S prenovo jima je uspelo združiti bivanje in umetnost ter ustvariti hišo in galerijo v enem. Kljub obilici elementov tradicionalne primorske hiše, ki sta jih ohranila in obnovila, deluje prilagojena za bivanje v sodobnem svetu.
Kamniti reliefi
Leta 1959 sta akademski kipar Slavko Krajnc in akademski slikar Janez Bernik v Piranu najela propadajočo staro kamnito hišo, v kateri je bilo smetišče. Hišo, ki je komajda še stala, so podpirali v sosednjo hišo uprti tramovi. Kljub izredno slabemu stanju sta umetnika čutila, da lahko v njej ujameta ustvarjalni morski zrak – navdih njunih umetniških stvaritev.
PRVA PRENOVA
Slabo stanje hiše mladima umetnikoma ni vzelo volje. Iznajdljivo sta se lotila prenove. S skromnimi sredstvi in z lastnim delom sta v hiši uredila svoje prostore za delo. Prenovila in ojačala sta poškodovane stene, konstrukcijo, okna, vrata, stopnice. Vsaka etaža hiše, ki meri 27 m2, je postala samostojna bivalna enota in je zato dobila lastni zunanji vhod. V zgornji etaži sta v zunanjo steno vpela konzolne betonske stopnice. Nekaj oken sta prilagodila novi notranji zasnovi in zunanjim vhodom. Njihove dimenzije in položaje pa sta prilagajala proporcionalnosti hiše. Popolnoma sta preuredila vrt. Delno sta ga tlakovala, delno zasadila.
Pri vsem tem pa sta skušala čim bolj ohraniti kamnitega duha hiše: kamen sta pustila viden povsod, kjer se je dalo. Na novi kamniti ograji, ki meji na ulico, sta oblikovala zanimiv relief iz kamna.
DRUGA PRENOVA
Danes je lastnik hiše akademski kipar Slavko Krajnc. Ponovne, še temeljitejše obnove se je lotil leta 1996. Tudi tokrat v lastni režiji. Kiparsko znanje o obdelavi materialov mu je prišlo izjemno prav pri izdelavi marsikaterega detajla.
Pri prenovi stavb v Piranu moraš biti še danes zelo spreten in potrpežljiv, saj so hiše večinoma nedostopne z avtomobili in je treba celotno prenovo izvesti »na roke«.
Druga prenova je bila predvsem statične narave. V vsaki etaži je še vedno samostojna bivalna enota. Atelje je v kleti. Ena garsonjera je v pritličju, druga, z galerijo, pa v prvem nadstropju. Lesene pode so zamenjali z betonskimi in tako hišo dodatno ojačali. Prenovljena strešna konstrukcija, nenavadna zaradi po dolžini postavljenih strešnih leg, je namenoma ostala vidna. Zaščitena je s premazom in osnovno barvo, čez to pa je belo patinirana. Tako posvetljena je postala del dekoracije notranjosti hiše, zaradi svetle barve pa je vizualno manj agresivna.
Tudi kamnite notranje stene so patinirane z belo barvo, ki zmehča linije, zato kamen ni več tako grob in hladen v primerjavi z ostalimi elementi notranjosti. V kamnito steno so vgrajene kamnite poličke in niše, idealen prostor za Krajnčeve skulpture.
Ponovno vgrajen bukov parket četrte kategorije so lužili. Zaradi spremenjene naravne barve in poudarjene strukture daje vtis, da je izdelan iz izjemno dragocenega eksotičnega lesa.
Veliko detajlov v hiši (stopniščne ograje, luči, konzole, elementi v kopalnici, kuhinji) je bilo že namenjenih odpadu. Vendar danes, skrbno obdelani in postavljeni na pravo mesto, vizualno izstopajo – kot da so bili narejeni posebej za to hišo.
Čudovit vrt ob hiši krasijo več kot trideset let stare palme. Med njimi je mala forma viva Krajnčevih lesenih skulptur. Ker je zunaj urejena tudi pokrita letna kuhinja, je vrt vse leto zunanji bivalni prostor. Letno kuhinjo sestavljajo različni stari kosi pohištva, ki zaradi enake obdelave zunanjih površin delujejo, kot da že od nekdaj sodijo skupaj.
Krajnčeve kiparske in Bernikove slikarske umetnine umirjeno dopolnjujejo hišo in vrt, ki jim dajeta izjemno ozadje. Človek lahko opazi čudovito sozvočje umetnosti in arhitekture. Obe tu sijeta v svoji najlepši podobi.
DATOTEKA:
Uvodnik: Mateja Rogelj, Umetnikova piranska lepotica
Besedilo: Ana Struna Bregar, Kamniti reliefi
Fotografije: Miran Kambič
Lokacija: Piran
Prva prenova: 1959, Slavko Krajnc, Janez Bernik
Druga prenova: 1996, Slavko Krajnc
