Vprašanje umeščanja nove (moderne) arhitekture v kontekst vaškega tkiva je vprašanje o oblikovanju, uporabi materialov, ne nazadnje o vplivu novega zgrajenega prostora na lokalno socialno dinamiko. Stavba Varstveno-delovnega centra Ince v Mengšu odgovarja prav nanj – kot primerna in uspešna umestitev moderne arhitekture na oder historične scene ruralnega okolja.

Več o projektu si preberite v intervjuju z avtorji, Jereb Budja arhitekti.

 

PROSTOR ZA OBČUTEK DOMAČNOSTI

Intervju z Jereb Budja arhitekti o projektu Varstveno-delovni center Ince v Mengšu

 

 

Kaj je bila izhodiščna ideja pri načrtovanju stavbe?
Glavni izhodišči pri oblikovanju sta bili usklajenost objekta z vaškim tkivom in okoljem ter primernost prostorov, prilagojenih specifiki uporabnikov. Pri zasnovi se je sama ponudila navezava na rahlo vijuganje bližnjega potoka, kar je razvidno v meandru stavbne mase, ki deli program in iz delavniškega dela mehko prehaja v terapevtski del. S tem se navežemo na tradicionalno razdelitev domačije na gospodarski in vrtni del. Jasno je navezovanje na oblike in elemente starih domačij.

 

 

 

Kako okoliška kulturna krajina vpliva na obliko objekta in uporabljene gradbene materiale?
Vpliv je bistven. Bližina potoka, ceste, pogledi na okolico, ustvarjanje mikroambientov in skladnost objekta z okoliškim tkivom so glavni aksiomi, dosegljivi z usklajevanjem oblike in materiala. Naklon strehe, klasična dvokapnica, ganki na delih objekta in izmikanje objekta za zmanjšanje pojavnosti so ključni pri navezavi na lokacijo. Izbor materiala pa v skromnosti lesa, klasičnega ometa, hirofe in strehe še bolj približa objekt izročilu gospodarskih objektov osrednjeslovenskega vaškega jedra.

 

 

 

Kako ta stavba postane del vaškega okolja? Ali je odprta tudi za drugačno rabo lokalne skupnosti – zunaj delovnih ur varstvenega centra?
Stavba se v življenje lokalnega okolja vključuje predvsem z uporabo. Ko se uporabniki rade volje zadržijo v okolici tudi po delovnem času. Ko zaposleni ob potoku organizirajo rojstnodnevni piknik. Ko se v poletnih večerih gospodje zberejo ob balinišču. Ko gospe pod senco mogočnega javorja spletejo obilo čenč in še več nogavic. Ko mladina na poti iz šole še dvakrat vrže na koš pred domačo nalogo.
Objekt je bil načrtovan kot prilagodljiv zaradi sorodnih potreb delovno-terapevtskega programa in možnih scenarijev uporabe za potrebe lokalne skupnosti.

 

 

Ali lahko trdimo, da arhitektura na bivanje ljudi v njej vpliva terapevtsko in spodbudno? Kako so varovanci varstveno-delovnega centra Ince neposredno povezani z arhitekturo in kako to vpliva na njihovo počutje ter razvoj?
Arhitektura ima v osnovni funkciji oblikovanja prostora vpliv na počutje in uspešnost terapevtskih metod. To se seveda nadaljuje pri oblikovanju interierja, osvetlitve, pri izboru materialov in barv. Varovanci so za glavno vhodno avlo centra oblikovali in izdelali luči ter ustvarili tudi mozaike v ključnih delih stavbe. Predvideni so prostori, ki jih lahko oblikujejo in spreminjajo varovanci sami. To vpliva na njihovo osebno navezanost na prostor, na občutek domačnosti, kontrole ter posledično na večjo uspešnost terapevtskega dela strokovnih sodelavcev centra.

 

 

Kaj so bili največji izzivi pri načrtovanju, ki so bili povezani s specifično tematiko centra za odrasle z motnjami v duševnem razvoju?
Vsekakor je največji izziv takšnega centra sama večplastnost programa – delavnica je učilnica, igralnica, spalnica, je prostor počitka. Jedilnica je tudi delavnica, dnevna soba, je kino, spalnica, plesna dvorana. Neobremenjenemu dojemanju prostora s strani varovancev mora v tem primeru slediti arhitekt, in ne obratno.

 

 

V svojih projektih pogosto uporabite les kot sestavni del fasade in zasnove notranjosti. Kako prepričate investitorja za uporabo lesa, čeprav to ni najcenejša izbira?
Les kot sestavni del fasade uporabljamo tam, kjer je to logično in primerno. Pravilen način uporabe lesa kot fasadnega materiala pa omogoča ob rednem vzdrževanju objekta zelo nizke stroške morebitnih obnovitvenih del ob minimalnih motnjah funkcije objekta.
V delovnem centru je les najustreznejši, saj ustvarja občutek topline, povezanosti in domačnosti.

 

 

Kljub kritikam, da sistem javnega naročanja pri nas ne dopušča prostora za kakovostno arhitekturo, ste vi uspešno realizirali že tretjo večjo stavbo za javnega naročnika. Kakšne so vaše izkušnje pri tem?
Ni treba, da je vsa arhitektura vrhunska, mora pa biti korektna in dodelana. Sistem javnega naročanja mogoče ni najbolj posrečen, in rezultati so vidni v prostoru. Je pa to dejstvo za arhitekta, ki želi delati v našem okolju.
Kljub vsemu pa je mogoče ustvariti dobro arhitekturo, kar dokazujejo številne slovenske ekipe arhitektov. Pristop k načinu dela v arhitekturi je osebna odločitev. Želeli pa bi si večje razgledanosti celotne javnosti in večjega diskurza o arhitekturi.

 

 

 

 

 

DATOTEKA
Uvodnik: Zala Bokal, Tradicija v koraku s časom
Varstveno-delovni center INCE Mengeš
Pogovarjala se je: Eva Prelovšek Niemelä
Fotografije: Blaž Budja
———————————
Arhitektura: Rok Jereb, Blaž Budja; Jereb in Budja arhitekti, www.jerebinbudja.si
Leto načrtovanja: 2010
Leto izvedbe: 2013
Lokacija: Mengeš
Investitor: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS
Avtor portreta: Jure Eržen/DELO
Pritličje: 705,85 m2, Podstrešje: 790,72 m2
Parcela: 3186 m2, Pozidana površina: 821,80 m2
Statika: Darko Derlink., Costa d.o.o.
Elektro instalacije: Primož Poje, Klima 2000 d.o.o.
Strojne napeljave: Matej Mihelj, Klima 2000 d.o.o.
Glavni izvajalec gradbeno obrtniških del: Razvojni zavod d.d.
Dobavitelji notranje opreme:
Kuhinja: Go-st d.o.o.
– Keramika: Kerastil d.o.o.
– Dnevna soba: Mizarstvo Hribar, Hribar Branko s.p.
– Oblazinjeno pohištvo: Hit Preless d.o.o.
– Jedilnica: Atlas prema d.o.o.
– Svetila: Arcadia d.o.o.
– Talne obloge in tapete: Baloh d.o.o.
– Armature: MPGE d.o.o.
Dobavitelji stavbnega pohištva: M Sora d.d., Alu montaža, Tomaž Hribar s.p.
Dobavitelji opreme za zunanjo ureditev:
– Vrtno pohištvo: Razvojni zavod d.d.
– Talni elementi (tlakovci, les….): Razvojni zavod d.d., Baloh d.o.o.
– Vrtne konstrukcije (nadstreški, pergole, pavilijoni): Matej Benkovič s.p.
– Vrtna svetila: Arcadia d.o.o.
– Ograjni sistemi: Živex d.o.o.
Dobavitelji gradbenih materialov:
– Dobavitelj strešne kritine: Matej Benkovič s.p.
– Dobavitelj fasadnih elementov: Razvojni zavod d.d.
– Dobavitelj izolacijskega materiala: Knauf insulation d.o.o., Xella Porobeton SI d.o.o.
– Izvajalec lesene fasadne in lesene notranje obloge: Ci produkt d.o.o.
Dobavitelji hišne tehnike:
– Dobavitelj varnostnih sistemov: Sintal d.d.
– Dobavitelj opreme za obnovljive vire energije: MPGE d.o.o.
– Kuhinjski aparati in bela tehnika: Atlas oprema d.o.o.
– Zabavna elektronika: Elektro lift d.o.o.

Omogočajo: