V Triglavskem narodnem parku je nastala prelepa hiša narejena iz lokalnega lesa in kamna. Arhitekti so že veljavno gradbeno dovoljenje spretno in učinkovito posodobili ter izdelali hišo namenjeno predvsem uživanju življenja. Velika okna niso zgolj del trajnostnega načrtovanja, temveč nudijo tudi čudovite razglede na gore in okolico tekom celega leta. Ta počitniška hiša je čudovit primer, kako lahko tradicionalnemu tipu arhitekture z malo domišljije in premišljenim snovanjem udahnemo kanček sodobnega pridiha.

 

 

Alpska idila

Koča stoji v alpski vasici Stara Fužina, v kateri so se nekoč ukvarjali s fužinarstvom in ki danes spada pod Triglavski narodni park. To področje ima glede gradnje zelo stroga pravila, ki dovoljujejo le tradicionalni tip arhitekture. Lastnik hiše je družina, ki je parcelo kupila skupaj z veljavnim gradbenim dovoljenjem, in ker ga niso želeli spreminjati, je bila hiša le prilagojena in posodobljena. Projektanti iz biroja Ofis arhitekti so jo predelali v družinsko hišo, ki ustreza zahtevam trajnostne gradnje. Zunanje odprtine pa so iz hiše usmerili proti lepim okoliškim pogledom.

 

 

Počitniška hiša je majhna, njene dimenzije so 6 x 11 metrov, naklon strehe pa je 42 stopinj. Uporabili so enake materiale kot v prvotni zasnovi, vendar so jih interpretirali v duhu današnjega časa. V hiši se tako pojavijo fasadna obloga iz kamna in fasada, stebri ter notranje obloge iz lesa. Vzorec na fasadi izhaja iz lokalnega okolja in ustvarja dialog s tipologijo območja. V pritličju je uporabljen domač kamen iz bližnjega kamnoloma, njegov vzorec pa posnema motiv nekdanjih kamnitih alpskih zidov. Fasadna obloga je iz macesna. Žlebovi so skriti pod fasado. Objekt se odlično zlije s pokrajino okoliških kozolcev.

 

 

Kljub majhnim dimenzijam počitniška hiša ne vzbuja občutka utesnjenosti in ima vse potrebne prostore za sodobno štiričlansko družino. Notranja organizacija je zelo racionalna in omogoča velik izkoristek prostora. Pritličje je zasnovano kot odprt prostor s centralnim stopniščem okoli kamina, ki ogreva obe nadstropji. Tu je dnevni prostor s kuhinjo, jedilnico in shrambo pod stopnicami. Velike okenske odprtine se v interieru zaključijo s prostorom za sedenje z lepim razgledom na okoliške gore. V nadstropju so zasebnejši prostori: tri spalnice in kopalnica s savno.

 

 

Hiša je zasnovana z upoštevanjem pravil trajnostne gradnje. Velika kotna okna so obrnjena proti soncu, zato ob sončnih zimskih dnevih skoraj ne bi potrebovali ogrevanja. Objekt je močno toplotno zaščiten, dodatna izolacija je nameščena med zunanjo in notranjo leseno oblogo. Črna folija za leseno oblogo pa absorbira toploto sonca in jo prenaša na zidove. Zgornje nadstropje je izmaknjeno iz pritličja in deluje kot zaščita za poletno, višje sonce. Deževnica se s strehe prek navpičnih utorov zbira v lesenih zbiralnikih tramovih.

 

 

 

 

Gradnja je trajala približno eno leto. Hiša v Bohinju je primer sodobne arhitekture, ki upošteva zahteve tradicionalnega graditeljstva. Kljub uporabi žlahtnih tradicionalnih materialov je bila cena gradnje razmeroma nizka. Racionalna in energetsko učinkovita zasnova hiše pa omogoča prijetno počitniško bivanje tako v poletnih kot v zimskih mesecih.



DATOTEKA
Uvodnik: Mateja Rogelj, Tradicija in sodobnost z roko v roki
Besedilo: mag. Lidija Dragišič, Alpska idila
Fotografije: Tomaž Gregorič

Arhitekti: OFIS arhitekti; Rok Oman & Špela Videčnik
Izvedba: 2009
Lokacija: Stara Fužina ob Bohinjskem jezeru