V četrtek, 12. marca, se je v Mestu oblikovanja Slovenija odvila okrogla miza na temo svetovnega trenda soustvarjanja: Slovenija kot velik gospodarsko-univerzitetni kampus. V razpravi so iskali odgovore na vprašanja, kako nastanejo inovacije, kako lahko okolje soustvarjanja nastane pri nas znotraj univerzitetnega sistema in ali lahko interaktivno povežemo različne stroke, fakultete in gospodarstvo.

Razpravljali so: dr. Lidija Honzak, direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, Branko Drobnak, direktor Poslovni angeli Slovenije, doc. dr. Narvika Bovcon, oblikovalka vizualnih komunikacij, video in novomedijska umetnica ter docentka na Fakulteti za računalništvo in informatiko, Blaž Zupan, podjetnik in asistent na Katedri za podjetništvo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Marko Peterlin, arhitekt in urbanist, Inštitut za politike prostora. Okroglo mizo sta moderirala in kurirala Zmago Novak, Eva Prelovšek Niemelä.

Kot je uvodoma povedala Eva Prelovšek Niemelä, sega ideja kampusa že v čas srednjeveških mest Evrope. V 20. stoletju se je njegova ideja v Ameriki razvila v zeleno univerzitetno območje. Danes je v Evropi najbolj prezenčen finski univerzitetni kampus Otaniemi, ki je bil že dvakrat imenovan za najbolj inovativno regijo Evrope.

Marko Peterlin je poudaril, da je ključni moment tega kvalitetnega sodelovanja ravno v mestih, kjer se pri generiranju novih idej odvijajo osebne interakcije. Na vprašanje Eve Prelovšek Niemelä, kako bi v Sloveniji prišli do več sodelovanja med industrijo in gospodarstvom, je pri tem dr. Lidija Honzak poudarila, da vendarle smo priča nekaterih pobud sodelovanja. Predvsem pa vidi Ljubljano kot dobro področje za kampus, kjer deluje pomemben pogoj “ekosistema”. Kot je poudaril Blaž Zupan, vidi ključen problem razvoja v Sloveniji zaradi same miselnosti Slovencev, ki ne gredo toliko v smeri samoiniciativnih pobud po ustvarjanju nečesa novega, temveč bolj v smeri osebnostne priprave za dostop do varnih, državnih služb.

Na koncu razprave je bilo veliko pobud in idej tudi s strani občinstva, ki morda vendarle kažejo na prvi pogoj razvoja novih priložnosti.