Lahko vrt sestavlja le nekaj elementov? Travna in vodna ploskev, nekaj dreves in strižena živica? DA! V primeru zasebnega vrta, ki ga je oblikoval Matej Kučina iz krajinsko arhitekturnega biroja BRUTO in se razteza na 4.000 m2  je odgovor več kot pritrdilen. Vrt z uporabo ploskev – travne in vodne, daje občutek strogosti a ga avtor omehča z uporabo dreves, grmovnic in ostalega rastlinja, ki je razdeljeno po skopih glede na letne čase. Nevrjetna je tudi vpetost v širši krajinski okvir, pri čemer izkoristi tudi pogled na Karavanke v ozadju.

 

 

POMLAD, POLETJE, JESEN, ZIMA … IN ZOPET POMLAD

V redukcijsko zasnovanem vrtu se z barvami cvetja, grmovja in drevja vrstijo letni časi: na zahodnem delu pomlad označuje vijoličasta – z japonskimi češnjami in krokusi, na severu je poletje prikazano v belem – z vrtnicami in travniškim cvetjem, južni del vrta z okrasnimi travami in divjo trto žari v jesensko rdečih barvah, iglavci vzhodnega dela predstavljajo zimo.
Vrt 15 je v skladu z organizacijskimi zahtevami tlorisa hiše razdeljen na dva dela; prvi, vstopni del je funkcionalno in vizualno neposredno navezan na hišo, proti kateri se vrtne enote ritmično vrstijo v logičnem stopnjevanju. Drugi del gradi valovita tratna ploskev, ki se izteče v dinamično razporeditev vrtnih niš iz strižene živice. Tu je ustvarjen vizualno zanimiv in ritmično razgiban preplet podprostorov, v katere se odpirajo intimnejši deli notranjih prostorov hiše.

 

 

Vrt 15 krajinskega arhitekta Mateja Kučine je zanimiv predvsem iz dveh razlogov. Prvič, oblikovanje vrta smiselno ustvarja bivalno enoto hiša-vrt, in drugič, to enoto vpenja v širši krajinski okvir, pri čemer z izkoriščanjem panoramskega pogleda na Karavanke spretno udejanja koncept izposojene krajine.

 

 

Kučina smiselno uporablja nabor elementov in kompozicijskih značilnosti iz zakladnice velikih zgodovinskih obdobij vrtne umetnosti. Brez pretiravanja in nepotrebnega vzorčenja ustvari vtis velikopotezne ureditve. To doseže z uporabo ploskev, ki v vrtu ustvarijo prostor. Vodna ploskev z zrcaljenjem delov bivalne enote hiša-vrt ustvarja vtis raztegljivega prostora, ki se širi v smeri pogleda. Travna ploskev, ki se dviguje proti hiši, nosi pogled naprej proti Karavankam in jih s tem motivno postavlja v vrt. Vstopni del vrta je namenjen predstavitvi; tako vrt kot hiša s kompozicijo in likovnim jezikom nagovarjata obiskovalca, a v njunem nagovoru ni nastopaštva, le kulturna dobrodošlica. Bivalni del je tako opazno intimnejši, v osrednjem, na notranji bazen navezanem delu, tudi v celoti obr-njen navznoter.

 

 

K zasebnemu vzdušju v vrtu prispevajo rastline. Odločitev za to, da so organizirane po svojih barvnih učinkih, glede na letne čase, je zanimiva, saj v polju videznega opredmeti čas kot ponavljajoči se krogotok. Vendar prav v tem začetna misel ni izpeljana do konca; ustavi se pri formalnem. Pri rastlinah je zanimivo prav to, da so kljub temu, da lahko sledimo njihovi rasti, hkrati stare in mlade ter da prav z brstenjem, cvetenjem, olistanjem, plodovi, jesenskim obarvanjem in odmetom listja delajo viden čas; ustvarjalcem to lastnost rastlin uspe smiselno – proti cilju delitve vrta na štiri enote – izkoristiti samo v zahodnem delu vrta, v “pomladi” – z japonskimi češnjami, ki burno in bogato vzcvetijo ter odločno odvržejo cvetje na tla. Osrednji nabor rastlin pa tega ne omogoča, saj so izbrane takšne rastline, ki so posebej vzgojene prav zato, da bi bilo njihovo spreminjanje čim manj opazno, npr. rdeči japonski javorji ali pa zimzelene rastline, ki so se v zgodovinskih vrtovih uporabljale zato, ker so predstavljale večno pomlad.

 

 

Vendar je treba poudariti, da so rastline uporabljene prostorotvorno, in ne kot krasilni dodatki. So nepogrešljivi del zgodbe vrta in neločljivo vpete v njegovo zgradbo. Videti jih je treba v njihovi končni razrasti, ko bodo japonske češnje s svojo močno vizualno privlačnostjo ustvarjale jasen rob in bodo razrasli borovci s krošnjami prekrili niše iz živice – takrat bo njihova naloga, “ustvariti mala prostorska zavetja”, pridobila izraz.

 

 

DATOTEKA

Uvodnik: Anja Deržič, Štirje letni časi
Besedilo: dr. Ana Kučan, Pomlad, poletje, jesen, zima … in zopet pomlad
Fotografije: Matej Kučina

Naročnik in investitor: zasebni
Krajinski arhitekt: Matej Kučina
Sodelavca: Damjan Černe, Andreja Zapušek
Projektivno podjetje: BRUTO krajinska arhitektura, d. o. o.

Lokacija: Gorenjska
Projekt: 2002
Izvedba: 2004

Površina: 4.000 m2