Prenova vedno potrebuje domišljijo. Da se ozreš po prostoru okoli sebe in ga zares vidiš. Vso preteklost, prihodnost, ves potencial. Na koncu pa je potrebno še malo poguma – da zaupaš v svojo domišljijo dovolj, da jo prevedeš v otipljivo.

 

 

Zgodba asociativne preobrazbe
… ali kako iz opuščenega skednja v atelje presežne arhitekturne vrednosti.

Če se je Kafka literarno poigral s prikazom dojemanja preobražene podobe Gregorja Samse, sta arhitekta Hackl in Klammer spretno nadigrala preobrazbo vsebinske in pojavne vrednosti odsluženega objekta. V nasprotju z Gregorjevo škodljivo in oportunistično prisotnostjo arhitekturno delo avstrijskih arhitektov v prostor vnaša dodatno vrednost nekdanje ruralne prepoznavnosti in urbane uporabnosti.

Odslužen skedenj, prizidan k nekdanjemu stanovanjskemu objektu značilne in avtohtone arhitekture 19. Stoletja, z vsebinskim preobratom tandema avstrijskih arhitektov izlušči potencial lastne prostorske umeščenosti. Izpostavljenost prometu, ki teče neposredno ob zidanem objektu, je namreč vzrok za vznik nove uporabnosti in funkcionalno prilagoditev starega skednja v arhitekturni atelje.

 

 

Kleč presežne vrednosti te zgledne arhitekturne preobrazbe je v doslednosti prenove, ki temelji na doslednem izčiščevanju forme in racionalnem dodajanju funkcije. Značilna lesena konstrukcija ostane in hkrati postane skelet arhitekture, ki z uvajanjem premišljenih in sofisticiranih tehnoloških detajlov preraste iz ruralno obrtniške v akademsko.

Vendar pozor, sodobni arhitekturni pristop prepozna vrednost obstoječe avtohtone pojavnosti, zato jo z uvedbo enovitega polprosojnega ovoja diskretno nadgradi in čare stare lesene konstrukcijske zasnove z nepredvidljivimi prehajanji svetlobe še poudari. Skedenj, zdaj atelje, navzven in navznoter postane arhitekturno-tehnološki presežek, ki ne skriva nagovora racionalno čiste sodobnosti in izvirne avtohtonosti, saj v dialogu do historično natančno prenovljenega glavnega, zidanega objekta zavestno izziva časovne kontraste funkcionalnosti in podobe.

 

 

Odprta tlorisna zasnova povzema gabarite starega skednja s hlevom in v razporeditev uvede le nov vhodni prostor in en sam funkcionalni “monolit”, infrastrukturno jedro s sanitarijami, ob katerem je razpeto stopnišče do nadstropja in naprej do galerije ateljeja. Detajli opreme, stiki in izbor materialov so skrajno racionalni, izčiščeni in poenostavljeni. Na ta način minimalizem kot slog tega arhitekturnega posega prepričljivo poudari vlogo forme, ki z novo vsebino prerašča okvir odsluženega in strogo ruralnega funkcionalizma v nadzorovano urbano asociacijo avtohtonosti.

 

 

Temu, da se je Gregor Samsa z lastno preobrazbo prepoznal kot nepotreben tujek v času in prostoru, je botrovala izvirna literarna umeščenost družbenokritičnega avtorja. Preobrazba opuščenega skednja v t.i. “Arhitekturni terminal” dvojice avstrijskih arhitektov pa v nasprotju z oportunizmom Kafkovega junaka izvirno in samozavestno združuje na videz nezdružljivo v ugledno sožitje nove uporabnosti in asociativne estetike.

DATOTEKA
Uvodnik: Urška Gregorič, Skedenj v novi obleki
Besedilo: Miha Završnik, Zgodba asociativne preobrazbe
Fotografije: Andy Sillaber

Prenova hiše na Walgaustraße, Röthis, Avstrija
Arhitektura: Architektur.terminal Hackl und Klammer
Lokacija: Röthis, Avstrija
Pričetek in zaključek gradnje: avgust 2006-februar 2007
Bruto etažna površina: 300 m2
Neto površina: 230 m2