Slovenija spada med najbolj gozdnate evropske države, takoj za skandinavskimi državami in Estonijo. Koliko tega potenciala dejansko izkoriščamo je pa vprašanje. Glede na naravne danosti, lesena gradnja pri nas močno zaostaja za gradnjo v državah, bogatih z lesom. V Sloveniji še vedno nimamo niti enega primera večetažne lesene gradnje, čeprav je tovrstna gradnja v Evropi že nekaj časa nekaj običajnega. Kako se bomo odzvali na okoljskih izzivov in kaj bo prinesla prihodnost?

 

 

Največji problem je predsodek do lesene arhitekture

Jonas Lencer je od leta 2004 eden izmed direktorjev arhitekturnega biroja dRMM, enega vidnejših birojev na svetu, ki se aktivno ukvarjajo z inovacijami v večnadstropni leseni arhitekturi. Njegovo delo je tesno povezano z utiranjem poti za gradnjo z lesenimi križno lepljenimi ploščami; o tem redno predava na konferencah po vsem svetu. Je tudi član natečajnih komisij pri britanski organizaciji RIBA. DRMM je projektiral tri izvedene lesene stanovanjske stolpnice (najvišja med njimi ima 13 nadstropij) ter projekt Trafalgar Place, kjer ima najvišji blok 9 nadstropij. Za slednjega so letos prejeli že dve nagradi v okviru London Planning Awards, pred kratkim pa tudi prestižno nagrado RIBA za arhitekturo za leto 2016. Lencer je odličen sogovornik, ki odgovarja hitro, premišljeno, natančno in nikakor ne dolgočasno. Na konferenci Big arhitektura o lesenih nebotičnikih, ki je aprila letos potekala v Mestu oblikovanja v Ljubljani, je požel bučen aplavz.
Glede na vaš opus si upam trditi, da les poznate zelo dobro. Zanima me, ali les zaradi svojih lastnosti v arhitekturi poraja kake nove specifične elemente in oblike.
Morda poznate naš projekt Tower of Love? Objekt stoji v angleškem obmorskem mestecu, ki je turistično cvetelo v času pred uvedbo poceni letov v Španijo in Grčijo, potem pa je postalo nepriljubljeno. Mesto je želelo na novo vzpostaviti nekdanji blišč, zato so nas prosili, naj na obali postavimo privlačen objekt, v katerem bodo poročna soba, restavracija in turistična pisarna. Poročno sobo smo želeli zasnovati tako, da bi imela pogled izrazito usmerjen na stari obalni stolp v bližini, ki so ga postavili kot repliko Eifflovega stolpa deset let za njim. Soba ima zato impozantno, 6 m visoko okno, ki gleda točno na stolp, njen celotni volumen pa je previsno pripet na objekt – konzola je za 9 m odmaknjena od tal. Kaj takega je bilo mogoče le z lesom. Kajti cel okvir sobe, celotna višina sten,
deluje kot škatlasti nosilec. Cela hiša je oblikovana tako, da usmerja prave poglede, in tehnologija gradnje v lesu – povezava 3D računalniške risbe in stroja za razrez – omogoča neverjetno natančnost in izvedbo zahtevne neortogonalne geometrije. Vsi so bili izjemno zaskrbljeni, kako bomo v okvir, le 2 cm večji od okna, umestili to ogromno šipo, pa ni bilo nikakršnih težav. Se pač prilega.

 

 

V drugih materialih takega stolpa ne bi mogli izpeljati?
Teoretično je seveda mogoče to stvar narediti tudi v betonu in jeklu, a z neprimerno več zapleti na gradbišču, v daljšem času, dražje in z več ogljičnega odtisa. Les ponuja odlične rešitve, če že med idejno zasnovo upoštevamo njegove konstrukcijske lastnosti in zmožnosti, zato vedno že v proces nastajanja vključimo gradbenega inženirja. Tako je konstrukcija hkrati zaključni sloj, paneli so vidni. Pri drugih materialih bi morali precej telovaditi, da bi konstrukcijo od znotraj zakrili do gladke površine, les pa ostaja iskren, odkrit in očiščen vse te slojevitosti.

Tehnologija CLT (križno lepljen les) je torej idealen približek maketi iz kartona, ki jo naredimo za risalno mizo.
Točno tako. Mi tako razumemo vso svojo arhitekturo: če deluje na maketi, bo tudi v resnici.

V biroju še delate z maketami?
Seveda, ogromno. Naredimo veliko delovnih maket, na koncu pa seveda takšno iz tankega lesa, razrezanega z laserjem. Naša maketarnica je polna lesa in rezalnih naprav.

Zakaj je po vašem mnenju les – poleg trajnostnega vidika – vse bolj priljubljen? Kako je s tem na Otoku?
Mislim, da je glavni razlog ta, da omogoča zelo hitro in lahko gradnjo. Na primer: ker je enak objekt toliko lažji, je lahko recimo na določenem mestu zaradi manjše obtežbe za dve nadstropji višji. Pri prenovah je to zelo pomembno. Tehničnih razlogov je še veliko. Omogoča čisto in varno okolje za delavce na gradbišču: ni več prahu, cementa, vode in kupa različnih orodij in posod. Z vidika uporabnika pa je seveda pomembna tudi pregovorna prijetnost lesa.

Katere vrste lesa uporabljate pri gradnji? Običajno za CLT-gradnjo uporabimo smreko. Pri projektu Endless Stair pa smo denimo uporabili hrast – ki je neprimerno močnejši – debeline le 16 mm. Smreka bi zahtevala dvakrat večji presek. Nastala je zelo elegantna struktura. Hrast bomo v »običajni« stavbi prvič uporabili za projekt, ki ravno nastaja – posvetovalno hišo za rakave bolnike in njihove svojce; naročnik je organizacija Maggie’s Trust.

Kaj za vas pomeni les v samem oblikovanju interierja?
Les lahko uporabimo za pohištvo, lahko pa kot konstrukcijo in oblogo hkrati. Pred kratkim smo s projektom Wooden Block zmagali na natečaju za New London Architecture; odgovoril naj bi na stanovanjsko krizo, ki je zajela London …

O kakšni krizi govorimo?
Preprosto: v Londonu ni dovolj stanovanj, zato cene nenehno naraščajo. Ne uspe nam zgraditi dovolj novih stanovanjskih površin, kar velja za celo Anglijo, za London pa še posebno. Če bodo cene tako naraščale, bo London postal nezanimiv za kreativce. Vprašali smo se, kako stanovanja graditi in ponuditi ceneje. Sprojektirali smo stanovanje Wooden Block, ki je cenejše, ker je narejeno le do določene faze. Ljudje kupijo »gole stene« brez opreme, a z gradnjo v lesu že ta faza ustreza vsem predpisom, npr. gradbenim in požarnovarnostnim, izpolnjevanje le-teh pa je pogoj za pridobitev kredita.

Do katere faze pa so v Veliki Britaniji sicer narejena stanovanja za prodajo?
Obstaja razlika med poslovnimi prostori in stanovanji. Pisarne dobimo prazne, stanovanja za prodajo pa so popolnoma opremljena, v njih so kuhinja, pralni stroj itd. Tako ne prihaja do zapletov z inštalacijami ali pri vrtanju v steno ipd. Polnostenska lesena gradnja pa je za to stvar primernejša – nihče ne bo z novo kuhinjsko omarico uničil masivne lesene stene, če pa jo bo obešal na mavčnokartonsko steno, pod katero je skeletna konstrukcija, ta problem obstaja, z njim se pojavijo problemi glede varnosti in to je povezano s financiranjem, hipoteko … V našem primeru pa si lahko ljudje tako kupijo denimo cenejšo kuhinjo. Želeli smo narediti bazično stanovanje, ki bo delovalo s hipoteko. Brez dodanih finalnih slojev in predelnih sten.

Kolikšen je lahko razpon med podporami – stenami, da CLT-konstrukcija stropa še deluje brez prevelikega povesa?
6–7 m. Več od tega je neekonomično. Mi poskušamo delati s petmetrskim razponom, ki je hkrati nekako povprečna širina klasične londonske vrstne hiše, t. i. »terrace house«. Ta tipologija je v Londonu od nekdaj zelo priljubljena tudi zato, ker se te hiše lahko neprestano spreminjajo glede na število uporabnikov, saj imajo stopnišče vedno na eni strani, zato se lahko nadstropja zaprejo in delujejo neodvisno – in hiša postane večstanovanjska.

Je prihodnost lesene gradnje v Veliki Britaniji svetla?
Mislim, da je prihodnost predvsem boljša kakovost gradnje, bolj prilagodljiva arhitektura, ki se lahko spreminja skozi čas. Kot taka je tudi bolj ekološka. In lesena arhitektura to omogoča. Poskrbeti moramo le, da vzdržujemo gozdnatost, da je les pridobljen trajnostno, ter na drugi strani za to, da načrtujemo premišljene stavbe, ki bodo resnično izkoristile potencial lesa. Graditi brez skladnosti s potencialom materiala je največja napaka, ki vodi v predrage hiše. Mi pa želimo delati dobro arhitekturo za običajnega človeka, in ne ekskluzive. Kaj pa je največji problem lesene arhitekture ta hip? Največji problem je trenutno predsodek do lesenih stavb, ki ga imajo ljudje.

Torej ne vlaga ipd.?
Seveda je treba graditi pravilno, ampak to velja za vse materiale. Trenutno imamo denimo velik problem z množico načetih betonskih stavb iz petdesetih let, neustrezno hidroizoliranih, ki so sčasoma postale konstrukcijsko nevarne, saj je armatura v njih zarjavela. Rušitev, odvozi, deponije … Pri lesu moramo še posebej paziti, da ga uporabimo pravilno, saj ne želimo, da bi zaradi tehničnih napak prišlo do popolnoma podrtega zaupanja v leseno gradnjo. Če govorimo o požarni varnosti, je XLT recimo zelo dober.

Za kakšno arhitekturo je polnostenska gradnja v tehniki XLT najboljša izbira? V kateri tipologiji se material najbolje obnese – v velikih, majhnih, javnih, stanovanjskih objektih …?
Kar zadeva velikost, se je izkazalo, da mora imeti objekt znatno kvadraturo, kajti tako pri majhnih kot pri velikih je treba zagnati proizvodnjo, in s ponavljanjem istega elementa njegova cena pada. Kar zadeva konstrukcijo, smo ugotovili, da CLT odlično deluje pri strukturno drzni gradnji in pri geometrijsko zahtevnejših oblikah. V smislu programa je najboljši v večstanovanjski gradnji, ker se stanovanjske enote ponavljajo. Dobro pa deluje tudi v povezavi z drugimi gradbenimi tehnikami (npr. povezava XLT z lesenimi nosilci, ki premagujejo velike razpone).

Ali vas stranke izberejo zato, ker gradite v lesu, ali zato, ker jim je všeč vaša arhitektura, dizajn?
Ravnokar se je to začelo obračati v prid lesa. Da stranka pride k nam zato, ker hoče leseno hišo, je nekaj novega – in tega smo zelo veseli. Do sedaj je bila strankam všeč naša arhitektura, in šele med samim projektom smo jih seznanili z možnostjo gradnje v lesu.

Je veliko arhitektov, ki načrtujejo lesene stavbe?
Da, seveda …

Ampak vi ste po rodu Nemec in vam bolj zaupajo?!
Ha ha, ne, sploh ne, resda sem študiral še v Nemčiji, poklicno pot pa sem si v celoti zgradil v Veliki Britaniji, zato moje profesionalno znanje nima zveze z Nemčijo, od koder resda prihaja večina lesa oz. že izdelanih gradbenih elementov. Celo komunikacija poteka večinoma v angleščini.

Kako velik je vaš biro? Je mednaroden?
Imamo 40 zaposlenih, trenutno 17 različnih narodnosti. Po eni strani je to značilno za London, po drugi pa vidimo, da je za biro ta pluralnost zelo dobrodošla.

Kakšna pa je v Veliki Britaniji ta hip situacija za arhitekte?
Zelo dobra. Počasi se kriza končuje, ne vemo pa, kaj bo zaradi brexita.

Še eno smešno vprašanje. Kaj menite o arhitekturi princa Charlesa in npr. njegovem mestecu Poundbury v historičnem slogu?
V živo ga še nisem videl. Nasploh pa mislim, da lahko resnično trajnostno bivanje dosežemo le v mestih z večjo gostoto in dobrim javnim prevozom ter da našega podeželja ne moremo posejati z majcenimi slikovitimi naselji, ker zanje preprosto nimamo dovolj prostora.

DATOTEKA:
Uvodnik: Elena Budjakoska, Potencial lesene gradnje
Intervju z Jonasom Lencerjem, Največji problem je predsodek do lesene arhitekture
pogovarjala se je: Janja Brodar
portret: Janez Marolt

Omogočajo: