Project Description

Porcelain Catbriyur

Zgodba o viziji 2006

Že ime blagovne znamke Catbriyur je svojevrsten idejni dosežek. Gre za sestavljanko iz imen in priimkov Katja Jurgec – Jure Bricman. Zgodba o njunem porcelanu je nastala v letih tranzicije naše države, ko je bilo zelo modno razmišljati o ustanovitvi lastnega podjetja, finančno uspeti in si zagotoviti eksistenco v prihajajočem divjem kapitalizmu. Porcelana sta se lotila po naključju, brez slehernega znanja o tej starodavni tehnologiji in zgolj motivirana z dejstvom, da tega v Sloveniji zaenkrat ne počne še nihče. Njuni izdelki so nepravilnih oblik, z izvirnimi, ročno oblikovanimi detajli, ki jih poznavalci in laiki opisujejo z besedami, kot so prefinjena prosojnost, navidezna krhkost, pravljičnost, očarljivost in čutnost. Z njimi sta najprej osvojila Slovenijo, zdaj pa ju začenjajo spoznavati in sprejemati tudi ljubitelji porcelana po svetu. Za svoje oblikovalke in podjetniške dosežke sta od leta 2003 prejela že vrsto nagrad in priznanj. Naš sogovornik je bil Jure Bricman. In kar je najbolj prikupno, o Catbriyurju govori vedno v dvojini …

Intervju: Jure Bricman

Kako poteka proces oblikovanja?
Kar zgodilo se je, da vsak od naju počne stvari, ki mu najbolj ustrezajo. Tako jaz oblikujem osnovni koncept kolekcij, idejno zasnovo, prototipe in uvajam nove tehnologije. Poleg tega se ukvarjam še z marketingom, celostno podobo, embalažo in oblikovanjem prostora – galerij. Katja je zadolžena za produkcijo in tehnologijo, modifikacije v proizvodnem procesu, končno distribucijo in naročila.

Porcelan je prefinjen in krhek material. Poleg izdelovanja skodelic, vrčkov in sladkornic ste z njim okrasili tudi obleke in celo pohištvo. Doslej. S čim nas boste presenetili v prihodnje?
Nakit je kot posebnost najinega ustvarjanja med ljubitelji porcelana že kar nekaj časa lepo sprejet. Zaenkrat ne poznam drugega izdelovalca, ki bi iz porcelana oblikoval nakit. Že kar nekaj časa zori ideja o lastnem parfumu v naših stekleničkah. Prosojnost porcelana je zelo primerna tudi za luči …

Ste razmišljali, da bi kdaj vašo tehniko izdelovanja porcelana obogatili še s sodelovanjem s kakšnim priznanim oblikovalcem?
Izdelava porcelana je zelo specifična tehnologija, ki ne prenese vsake oblikovalske ideje ali zamisli. Zaradi tega je treba imeti veliko praktičnih izkušenj z materialom in tehnologijo, kar vpliva na proces oblikovanja izdelka. Dejstvo, da je bila tehnologija izdelave porcelana do 17. stoletja največja državna skrivnost na Kitajskem in da v drugi najstarejši manufakturi v Evropi, v Augartnu na Dunaju, ki jo je ustanovila Marija Terezija, še danes ljubosumno hranijo stare recepte, do katerih je nemogoče priti, zadevo nekoliko zaplete … Najina izvirna tehnologija nama omogoča določene oblikovalske rešitve – njeno kakovost in izvirnost nama zavidajo celo v priznanih delavnicah – zaradi česar so najini izdelki posebni in prepoznavni po vsem svetu, kar utrjuje ugled blagovne znamke. Ko bomo dovolj veliki in ko nam bo zmanjkalo idej, bomo začeli razmišljati o zunanjih oblikovalcih.

Mislite, da bi tako lahko bolje prodrli na trg?
Ne verjamem. Potem bi to bil drug porcelan, drugačna zgodba, ki bi jo bilo treba ponovno preveriti na tržišču. Naj pojasnim: osnovna predstava vsakega oblikovalca o industrijskem oblikovanju je izumljanje, kar pomeni, da se ti po nekem ustvarjalnem navdihu posreči ustvariti univerzalen izdelek, avtorske pravice prodaš industriji in ljudje ta izdelek množično kupujejo. Midva razmišljava drugače. Najprej sva izdelala koncept oblikovanja, ki je po najinem mnenju blizu točno določeni ciljni skupini ljudi, času in prostoru. In šele na podlagi tega sva iznašla svojo tehnologijo. In zdaj se lahko lotevava česarkoli. Od oblikovanja prostora do mode … Nikoli ne bo zmanjkalo idej za izdelke, ki jih lahko trživa pod skupno blagovno znamko.

Vaše podjetje je majhno, razvilo se je pravzaprav iz ljubiteljske obrti in v zelo kratkem času ste napredovali v podjetje z močno mednarodno prepoznavnostjo. Kakšna je vaša razvojna strategija?
V naslednjih desetih letih nameravava ustvariti močno blagovno znamko s trdno prodajno mrežo doma in po svetu. Izdelki, ki jih trenutno trživa, sodijo v vrh srednjega in začetek višjega cenovnega razreda. Če bova nadaljevala z dosedanjim trendom oziroma osebno umetniško proizvodnjo in jo združila z načrtovanim večanjem distribucijskih zmogljivosti (samostojnih galerij), se lahko pomakneva v najvišji cenovni razred. To pomeni majhne in ekskluzivne količine izdelkov za ljubitelje po naročilu. Temu primerna bo tudi kakovost. Če bi se trend večanja lastnih distribucijskih zmogljivosti prehitro širil, bo treba ubrati popolnoma drugačno pot, tj. organizirati kompleksnejšo produkcijo.

Koliko ljudi je zaposlenih pri vas in kakšni so njihovi poklicni profili?
Trenutno nimava redno zaposlenih, imava pa kar nekaj priložnostno zaposlenih študentov, ki nama pomagajo v matični delavnici, kjer uvajanje traja nekaj mesecev, saj delo zahteva posebne rokodelske spretnosti. Zaposlujeva tudi nekaj ljudi pri prodaji v svojih treh galerijah na Prevaljah, Bledu in v Ljubljani.

Od nakupa prve peči za porcelan do uspeha je minilo šest let, kar je kratka doba. Kje se vidite čez deset let? Na Peti aveniji v New Yorku morda? Kakšne so vaše sanje?
Pri nama se nikoli ne ve. Že pred dvema letoma, ob mojem poslovnem potovanju po zahodni obali ZDA, je dozorelo spoznanje, da je resen in trajen nastop v Ameriki mogoč le z udeležbo z lastnimi galerijami na točno določenih mestih. Če se bo to zgodilo, se lahko mirno podava v Los Angeles, kjer že imam izbrano lokacijo. Trenutno uresničujeva kratkoročno vizijo, da bi po Sloveniji na pomembnejših turističnih poteh ustvarila prodajno mrežo lastnih galerij. V tem kontekstu nama manjkata še Portorož in Postojna. Na teh mestih najlažje preverjava odzive tujih turistov, potencialnih kupcev, kar je pomembno za morebitno širjenje v tujino. Oktobra 2006 odpirava še stalni razstavni prostor v Celju, in če bo eksperiment uspešen, bova v naslednjem letu ponovila isto še v Mariboru. Prva galerija v tujini bo v Parizu, kjer ravno potekajo informativni pogovori za najem prostora. Za njim bo prišel Rim, London … Tudi Dunaj, a šele čez nekaj časa.

Priznanje je plod odličnega usklajevanja med unikatno oblikovanimi izdelki in spretnimi poslovnimi potezami. So vaši načrti za prihodnost usmerjeni predvsem kratkoročno ali dolgoročno?
Oboje. Strategije imava izdelane v vse mogoče smeri najrazličnejših dosegov. Sky is the limit … Če se uresniči deset odstotkov tega, bo že uspeh!

Pogovarjala se je: Živa M. Brecelj
Foto: Mateja Jordovič – Potočnik in arhiv podjetja

Udeleži se festivala Mesec oblikovanja →