Mini for-4 BLED

Kategorija: Turistična arhitektura

Štiri bivalne enote v kampu na Bledu so sodobna in dobro premišljena rešitev za slovensko turistično arhitekturo. V celoti tovarniško predizdelane, postavljene hitro in z minimalnim poseganjem v okolico ustvarjajo pravo rešitev za turistično nastanitev na občutljivih območjih naravnih znamenitosti. Oblika bivalnih enot se brez težav lahko kosa z največjimi. Nekoč smo takšne rešitve občudovali v skandinavskih deželah in drugih turističnih destinacijah s pedigrejem, danes jih ustvarjamo tudi v Sloveniji. Globalni trend dizajnersko oblikovanih počitniških hišic v kampih se nenehno širi in prav je, da smo ta vlak pri nas ujeli še pravočasno.

Bivalne enote v kampu na Bledu nadgrajujejo obstoječo glamping ponudbo. Omogočajo udobje hotelske sobe na majhni površini in uživanje v naravi v vseh letnih časih. Skoraj popolnoma so zaprte proti gozdnemu pobočju v ozadju, na drugi strani pa se odpirajo v okolico. Njihova oblika je privlačna in sodobna.

Postavili so jih hitro in z minimalnim poseganjem v okolico. Uredili so preproste temelje, na katere so postavili v celoti tovarniško predizdelane kabine. Tak pragmatičen pristop je zahteval izjemno premišljen interier, saj je bila želja investitorja, da bi lahko v posamezno enoto namestili 4 + 2 gosta. Z zamikom obeh volumnov je bilo v objektu mogoče razporediti kompaktno kuhinjo, kopalnico, pograd, ločeno spalnico in dnevni prostor, ki se nadaljuje na zunanjo leseno teraso. Velike steklene površine prostor optično povečajo, sama postavitev objektov pa daje občutek zasebnosti in lebdenja nad ostalo okolico.

Datoteka

Arhitektura: Tomaž Noč,
Katarina Arsekić
(za Ekokoncept, d. o. o.)
————————————————
Investitor: Camping Bled,
Sava Hotels & Resorts
Velikost posamezne enote:
27,40 m2
Pozidana površina posamezne
enote: 38,5 m2
Statika, elektroinštalacije in strojne
napeljave: Ekokoncept, d. o. o.
Dobavitelj stavbnega pohištva:
VETRAL, d. o. o.
Bela tehnika: Gorenje
————————————————

Mini intervju: Tomaž Noč

V kakšnih oblikah se na objektu pojavi les?
Na objektih Mini for-4 je les prisoten skorajda povsod. Že sama konstrukcija je izdelana iz slovenske smreke, fasada (delno) iz macesna, prav tako podesti in terase. Leseni so tudi sekundarni temeljni sistemi, notranje talne obloge in pohištvo.

Ali je les pri tem projektu bistveno pripomogel k prepoznavnosti in uspešnosti poslovnega koncepta, ki je bil osnova za arhitekturo?
Investitor je od samega začetka želel sodobne, energetsko varčne lesene objekte. Tudi pri njihovem trženju (v smislu turističnih zmogljivosti) je dejstvo, da gre za lesene bivalne enote, ena od večjih prednosti nastanitev. Ljudje si želijo udobja, a v sožitju z naravo.

Kako se načrtovanje v lesu razlikuje od običajnega načrtovanja objektov?
Pri leseni gradnji je v prvi fazi nekoliko več načrtovanja, vendar se to časovno kompenzira pri samem sestavljanju objekta. Faza načrtovanja je torej nekoliko podaljšana, vendar je projekt toliko bolj predvidljiv. Zaradi optimizacije stroškov je treba paziti tudi na čim boljši izkoristek materiala, vedno je treba računati z določenimi moduli, ki posledično narekujejo tudi konstrukcijske značilnosti. Tega sicer pri postavljenem objektu ni videti, vendar projektiranje poteka z določenimi zahtevami, premostitvena logika je močnejša kot pri klasičnem projektiranju.

Kaj bi svetovali potencialnim investitorjem? Zakaj zgraditi objekt iz lesa?
Zasebne investitorje vedno motivirajo udobje, varčnost in čas. V teh treh segmentih lesena gradnja vsekakor prednjači pred klasično. Večje investitorje pa bi se zagotovo dalo prepričati s statistiko; v naslednjih dvajsetih letih bo urbanizacija pričakovano zrasla na 75 %, mesta se gostijo, stavbe se višajo, primarna materiala, ki ju uporabljamo za gradnjo stavb, pa sta jeklo in beton, ki hkrati ustvarita 8 % vseh toplogrednih plinov, sama gradbena industrija pa kar polovico. Zaradi teh dejstev je neizogibno, da bodo rast urbanizirane populacije in podnebne spremembe medsebojno trčile. Potrebujemo nov način razmišljanja. V gradbeništvu moramo zvišati nadzorovano porabo točno določene vrste lesa. Tega je v Sloveniji dovolj. Novi konstrukcijski gradbeni produkti, kot so masivni leseni paneli, zlepljeni predvsem iz kosov mladih dreves, omogočajo razmeroma preprosto sestavljanje varnih večnadstropnih lesenih stavb (tudi do 30 nadstropij), ki jih v tujini že pospešeno gradijo. Les je torej gradbeni material prihodnosti.

Tomaž Noč

Objavljeno v: Hiše 92, januar 2016