Interier leta 2014

Na razpis za nagrado INTERIER LETA 2014 je prispelo 11 projektov. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali arhitekti Peter Gabrijelčič, Andreja Jug, Matevž Frančič in Nina Granda, predsednica komisije, je med finaliste uvrstila 5 projektov:

Pekarno Osem biroja Plusminus30
ETI – predstavitveni prostor biroja RIBA – Rupnik in Brodar arhitekti
Kongresno kulturno središče Dominikanski samostan Ptuj biroja ENOTA
RAJZEFIBER BIRO – RE:CIKLAMA avtorjev Sama Lorberja, Maše Kresnik in Nika Poljanška pod vodstvom mentorjev Roberta Veselka in dr. Kaje Pogačar
Informacijski center Triglavska roža Bled biroja gregorc/vrhovec arhitekti

Zaradi popolnoma različnih tipov interierjev se je komisija odločila, da prispele projekte obravnava v dveh sklopih: v prvem projekte, večje od 100 m2, v drugem pa projekte, manjše od 100 m2.

Nagrado INTERIER LETA 2014 za večji projekt prejme Kongresno-kulturno središče Dominikanski samostan Ptuj biroja ENOTA. Projekt zaznamuje spoštljiv pristop k samostanski arhitekturi. Prenova notranjosti posega v mnogoplastni zgodovinski prostor in je odličen primer zadržanega in premišljenega arhitekturnega posega v občutljive historične kontekste, saj je preprosta in učinkovita.

S svojo bleščečo in navdihujočo preteklostjo, ki ji je sledila žalostna usoda po razpustitvi skupnosti bratov, je dominikanski samostan ob prenovi pomenil odgovorno in zahtevno nalogo. Večno iskanje kompromisov med zahtevami konservatorske stroke in funkcionalnimi potrebami novih vsebin je bilo nadgrajeno z arhitekturnimi zamislimi, ki jih je narekoval predvsem spoštljiv odnos do stavbne in kulturne dediščine. Dodatno oviro pri prenovi samostana je pomenila razlika v času, ki ga za celovito prenovo potrebujejo posamezne stroke. Medtem ko mora arhitektura, da bi kompleks dobro deloval, takoj zagotoviti vse potrebne prostore za predvideni program, potekajo konservatorska in restavratorska dela postopoma in občutno počasneje. Prav zaradi obsežnih poslikanih površin, ki so le deloma odkrite in restavrirane, je novi poseg strogo omejen izključno na površine, kjer ne pričakujemo novih arheoloških najdb in restavratorskih posegov – na tla. Tla vsebujejo prav vse nove tehnične funkcije, ki jih prenovljeno kongresno-kulturno središče potrebuje. Stenske površine ostajajo nedotaknjene in pripravljene na restavriranje, ki se bo zaradi zahtevnosti izvajalo še daljše obdobje, medtem ko bo objekt že v uporabi.