Gre za skupino birojev in arhitektov: PLAN01 je svojstvena organizacija, ki združuje deset partnerjev in štiri pridružene biroje (Atelier du Pont, BP Architectures, KOZ and Atelier Philéas); delijo si delovni prostor v 12. okrožju v Parizu.
Ustanovljena je bila leta 2002 in je popolnoma drugačna arhitekturna organizacija; zanjo je značilen inovativen, raznolik in avantgarden pristop. Gre za utopično stvaritev arhitektov, ki vodijo svoje biroje.
Skupina skupaj uresničuje domišljijske projekte, včasih pa zaidejo tudi v sorodne panoge, kot so založništvo, kultura in organizacija dogodkov. Svoje projekte vedno razdelijo v segmente, pri katerih sodeluje vseh deset partnerjev.

Stavba, ki ima s travo pokrito streho in velik zunanji bazen, se zliva z rastjem in krajino. Odnos do okolja kaže tudi z uporabo lokalnih materialov, kot sta granit in les. Okoljska vprašanja ustvarjalcem pomenijo odskočno desko za inovacije in rdečo nit, ne pa zgolj zelenega okrasja.
Krematorij se mogočno dviga nad okolico. Na odprtem se blešči in od daleč se zdi, kot bi na sredini gozdne jase lebdel velik disk. Okrogla oblika, ki simbolizira začetek in konec, se ponavlja v vsej prostorski postavitvi.
Kompleks obvladuje velika osrednja dvorana, ki se zlije s hodniki v nekakšen hierarhični sistem, pretočne prostore, ki jih večinoma osvetljuje naravna svetloba.
Med sobami so tu in tam atriji, ki povečujejo občutek zračnosti. Čakalnice so postavljene pred dvorane za slovesnosti. Stene so iz stekla, vendar so popolnoma zakrite z zavesami, tako da je mogoče uravnavati odprtost in intimnost.
Po hodnikih se obiskovalec postopoma premakne iz hrupnega zunanjega sveta v tišino notranjosti, kar se doseže tudi z “naravnimi” zvoki: bazenom, vetrcem med bambusi, glasovi ptic na drevesih, odmevom korakov.

Vhod v muzej je na križišču dveh poti. Projekt so navdihnile poti med polji na podeželju v pokrajini Vendée. Dostop s parkirišča je po mostu za pešce, ki prečka obe krili muzeja in tako ustvari občutek, da se obiskovalec spušča v podzemlje in simbolično v zgodovino Vendéeja.
Začetna točka muzeja je na spodnji poti, ki stavbo povezuje z bližnjim spomenikom vojnam v Vendéeju. Muzej je pravzaprav zasnovan kot par paviljonov. Z razdelitvijo na dve krili in strnjeno organizacijo razstavnih prostorov je skupna mogočnost stavbe manjša in se bolj vključuje v okolico. Razgibana zelena streha se prilagaja sobam, ki jih pokriva, hkrati pa preprečuje, da bi se arhivski in razstavni prostori pod njo pregreli.