Project Description

Janez Smerdelj: Pralni stroj Simple & Logical

Brezčasno slovensko oblikovanje

Pralni stroj Simple & Logical, Gorenje 1995, katerega idejni oče je prof. Janez Smerdelj, sooblikovalec pa Tone Holobar, je bil prelomnica v oblikovanju gospodinjskih aparatov. Pomeni odločen premik od tehnicistično že (pre)zapletenega stroja, ki je za svojo uporabo potreboval priročnik k načrtovanju širšemu krogu uporabnikov namenjenega preprostega in prijaznega, zato pa nič manj učinkovitega pomočnika. Prednastavljeni parametri so se prilagajali izboru preprostih, preglednih, reliefnih simbolov na nagnjeni komandni plošči in določili najbolj optimalen način pranja.

Kljub upravičenim velikim pričakovanjem, številnim prestižnim odličjem in pozornosti pa je, zaradi šibkega člena – nezadostne in neustrezne promocije – komaj opravičil vložek. Pogosto slišana zgodba.

Kljub temu pa je nova paradigma s svojo brezčasno vrednoto povzročila prelom v svetovni proizvodnji gospodinjskih aparatov, za Gorenje pa je postala izhodišče za geslo: Postati najbolj izviren ustvarjalec izdelkov za dom.

Predlagateljica:
Lenka Bajželj,
univ. umet. zgodovinarka
————————————————
Foto: arhiv Gorenje d. d.
————————————————

Intervju: Janez Smerdelj

Začniva na začetku. Kako se je vaša oblikovalska zgodba začela? Kdaj ste prvič oblikovali in kakšne so bile takrat možnosti za študij?
Že kot otrok sem čutil veselje do ustvarjanja, rad sem risal in modeliral iz gline.V tistem času sem ustanovil lastno lutkovno gledališče, izdelal sem vse lutke in scenografijo. Zato je bila povsem logična in naravna odločitev, da sem se v Ljubljani vpisal na srednjo šolo, takrat še za umetno obrt v Križankah. Naslednje leto je bila preimenovana v Šolo za oblikovanje s tremi oddelki, in sicer za: vizualne komunikacije, industrijsko in modno oblikovanje. Imel sem to srečo, da so takrat prišli na šolo trije mladi profesorji – arhitekti: Jože Brumen, Nana Lesnika in Janja Lap –, ki so vnesli veliko entuziazma in veselja do tega takrat povsem novega poklica – industrijskega oblikovanja. Po končani šoli je bila moja prva zaposlitev v Iskri v Kranju. Tam sem spoznal, da je moje srednješolsko znanje na področju poznavanja tehnologij in materialov prešibko, da bi se enakopravno vključil v razvoj novega izdelka z ostalimi inženirskimi strokami. Vedel sem, da moram nadaljevati študij, če želim ostati v tem poklicu. Po služenju vojaškega roka sem se odločil za študij v ZDA, ker tovrstnega študija takrat pri nas ni bilo. Bil sem sprejet na Cleveland Institute of Art, diplomiral na oddelku za industrijsko oblikovanje, in bil leto in pol na praksi v podjetju Diebold, ki je bilo vodilno podjetje za bančno opremo v Ameriki. Tam sem se srečal z oblikovanjem profesionalnih naprav, ki me spremljajo že celo življenje.

Ste videli poklic oblikovalca takrat kot perspektiven poklic? Danes si želijo mladi oblikovalci hiter preboj v zvezdništvo, kako ste se videli vi takrat na začetku študija?
O perspektivnosti samega poklica, ker je bil takrat pri nas še zelo nov, nisem razmišljal. Bil sem pa prepričan, da želim delati na kreativnem področju. Sledenje modnim trendom me ni nikoli privlačilo.Odločilno me je zaznamovalo predavanje Viktorja Papaneka l. 1969 v Clevelandu, kjer nas je študente oblikovanja pozval, da se namesto stajlinga lotimo reševanja pravih problemov. Najbrž je tudi to botrovalo odločitvi, da nisem sprejel povabila, da se pridružim ekipi Ford International studios v Londonu. Vrnil sem se domov in znova postal član oblikovalskega tima pri Iskri, ki je takrat nedvomno igrala pionirsko vlogo na področju oblikovanja v nekdanji Jugoslaviji. Tam se je zbrala skupina zelo prodornih oblikovalcev, kot so bili: Davorin Savnik, Marijan Gnamuš, Ljuban Klojčnik, Ranko Novak, Miljenko Licul, Janja Lap … V Iskri sem nadaljeval z oblikovanjem profesionalnih naprav, tu sem našel v timskem delu z inženirskimi strokami zadovoljstvo, zato nisem nikoli čutil potrebe po bolj glamuroznih oblikovalskih projektih. Celo svojo kariero sem bil vpet v industrijo. Če si navajen timskega dela, ni prostora za zvezdništvo, ker soustvarjaš nek izdelek v skupini.

Kakšni so bili oblikovalski standardi takrat, ko ste začeli delati v Iskri in kako so se spremenili do današnjih dni?
Iskra je takrat postavila zelo visoke standarde. Že v šestdesetih in sedemdesetih so govorili o celovitem pristopu k oblikovanju, kar so poimenovali » Hišni stil Iskre«. Rezultati so bili tako kvalitetni, da je prišlo do razstave grafičnega, industrijskega in prostorskega oblikovanja v Design centru v Stuttgartu z naslovom »Iskra kaže pot« in to eno celo leto pred predstavitvijo japonskega Sonyja. Če pogledamo širše dogajanje takrat po svetu, je oblikovanje v šestdesetih in sedemdesetih letih na splošno zelo zaznamovalo izročilo Bauhausa, kjer je bilo vodilo »manj je več« in »forma sledi funkciji«. Postmodernizem je nato razrahljal togi funkcionalizem in uveljavil tezo, da mora oblika slediti tudi emocijam in ne samo funkciji. Najnovejši pristop pa se v današnjem času osredotoča na uporabnika. Če je v prejšnjem stoletju bil tipičen razvojni model predstavljen s trikotnikom: tehnologija-oblikovanje-marketing, ter proizvod v središču, ga je nova paradigma postavila v presečišče uporabnika. Torej, danes se osredotočamo na uporabnika, raziskovanje njegovih želja in potreb. V nadaljnjem razvoju oblikovanja pa bo potrebno uporabniku prijazne izdelke nadgraditi še z okolju in planetu prijaznimi izdelki.

Kakšna je bila politika glede oblikovanja v Gorenju in kako se je spreminjala v času, ko ste bili tam aktivni?
Leto 1963 zaznamuje prihod prvega oblikovalca v Gorenje, zato bomo lahko čez dve leti govorili o 50-letih nepretrgane oblikovalske aktivnosti, kar je najdaljša tradicija oblikovanja pri nekem slovenskem podjetju. Seveda je bil to dolg razvoj, predvsem pa zelo naravna evolucija. Gorenje je začelo sprva kot licenčni proizvajalec gospodinjskih aparatov in se je razvilo kasneje v tržnega sledilca, kar je trajalo do razpada nekdanje države. Leta 1994 je v Gorenju znova stekel razvojni ciklus. Prva lastovka tega razvoja je bil pralni stroj Simple & Logical z zelo preprostim upravljanjem. Zakaj je bil to prelomen trenutek? Zato, ker je takrat Gorenje postavilo lastno razmišljanje v oblikovanju, razvoju in v tržnem nastopu. Osredotočili smo se na uporabnika in raziskovanje njegovih potreb. Temu pralnemu stroju so sledile druge nove generacije gospodinjskih aparatov. Namreč s »fokusom na uporabnika« smo naredili številne raziskave namenjene razvoju nove generacije hladilnih in zamrzovalnih aparatov. Izvedli smo sociološko raziskavo nakupovalnih navad. Od načina nakupovanja, bodisi da je to vsak dan sproti ali enkrat tedensko, je odvisna velikost aparatov, ki jih uporabnik potrebuje. Potem smo z dr. Dražigostom Pokornom, strokovnjakom za prehrano, na osnovi priporočil mednarodne zdravstvene organizacije WHO sestavili tedensko košarico živil za štiričlansko družino. Na ta način smo ocenili optimalno razmerje med različnimi živili in pijačami, ki jih narekuje princip zdravega prehranjevanja. Sodelovali smo tudi z Biotehniško fakulteto, kjer so nam razložili temperaturne pogoje za shranjevanje različnih vrst živil. Sledile so še raziskave in srečanja s fokusnimi skupinami, kot so: samski, mlade družine, družine z odraslimi otroki ter »prazna gnezda«, kot pravimo staršem, ki ostanejo sami. Z njimi smo se pogovarjali o uporabnosti izdelkov, tako naših kot konkurenčnih, kaj bi si želeli, kaj pogrešajo. Predstavili smo jim lastne zamisli in jih prosili za njihovo oceno. To so uporabniške raziskave, ki se na koncu zrcalijo v izdelku, ki je prilagojen pričakovanjem kupcev in je lahko tudi konkurenčen v globalni tržni tekmi.
Če povzamem, Gorenje je napravilo dolgo pot od sledilca na trgu do postavljanja novih oblikovalskih paradigm. Naj povem še to, da je v začetku novega tisočletja Gorenje zapisalo v svojo poslovno strategijo, da želi postati najbolj izviren, v oblikovanje usmerjen ustvarjalec izdelkov za dom na svetu. V ta kontekst spada tudi sodelovanje z oblikovalskimi ikonami po svetu, kot so Pininfarina, Ora Ito, Karim Rashid itn. S temi podpisanimi linijami gospodinjskih aparatov danes nagovarjajo zahtevne kupce, ki iščejo prestižne izdelke kot statusne simbole za svoj življenjski slog.

Kaj po vašem mnenju naredi nek oblikovalski izdelek brezčasen?
Brezčasnost ima več pomenov na različnih področjih oblikovanja. Če vzamemo za primer stol, ima ta izdelek, če je dobro oblikovan, v resnici brezčasno kvaliteto. Dva primera – počivalnik Charlesa Eamsa in zložljivi stol Nika Kralja – sta danes enako zanimiva, v njiju se enako dobro sedi, kot v času njunega nastanka. V takšnem primeru resnično lahko govorimo o brezčasnem izdelku. Na področju aparatov in naprav je zgodba drugačna. Razvoj novih tehnologij in materialov prinaša vedno nove tehnične rešitve, kar pomeni, da stare rešitve zastarajo. Tako nobena tehnična naprava ne more obstati na dolgi rok, ker s pojavom tehničnih inovacij zastara. Lahko pa njeno oblikovalsko filozofijo imenujemo brezčasno. Zato menim, da pralni stroj Simpl & Logical s svojimi uporabniku prijaznimi rešitvami predstavlja oblikovalski pristop, ki ima brezčasno vrednost, ne nazadnje je inspiriral novo linijo gospodinjskih aparatov Gorenje Simplicity.

Kaj je vaše vodilo kot pedagog? Kaj želite povedati mladi generaciji?
Svojim študentom vedno najprej rečem, da poklic oblikovalca ni delo od 9h do 17h, ampak je način življenja. Torej, da po svetu hodimo z odprtimi očmi, da kritično vrednotimo okolje, da stremimo za novimi, boljšimi rešitvami. Oblikovalski poklic je zelo lep, ker doživiš veliko zadovoljstvo, če ti uspe dobra rešitev. Vendar so za oblikovne presežke potrebni veliki napori, kjer je 5 % intuicije in navdiha ter 95 % trdega garanja. V naši šoli pouk poteka individualno s študenti. Pri vsakem študentu poskušam odkriti njegovo lastno ustvarjalno dimenzijo in ga vzpodbuditi, da lahko sam ustvarjalno raste.

Kaj se po vašem mnenju dogaja danes s slovenskim oblikovanjem? V kateri smeri ima nova generacija oblikovalcev, ki prihajajo, največ možnosti?
V Sloveniji ta hip oblikovanje deli usodo gospodarstva. Propadla so številna podjetja, ki so se prej ponašala z uspešnim oblikovanjem, kot so: Stol Kamnik, velika Iskra, Meblo, in drugi. Teh uspešnih zgodb preprosto ni več. Potem je tu še država, ki ne odigra svoje vloge. Politika venomer govori o potrebi po večji dodani vrednosti slovenskih proizvodov, pa vendarle nikoli v tem kontekstu ne omeni industrijskega oblikovanja, čeprav je to, po mojem mnenju, eno ključnih prednosti na svetovnem trgu. Tudi finsko oblikovanje ni nastalo kar samo od sebe, ampak ob vzpodbudah države, ravno tako oblikovanje v drugih skandinavskih državah in v Južni Koreji. Sam ob tem menim, da ima Slovenija prodorno in nadarjeno mlado generacijo oblikovalcev, ne nazadnje to dokazujejo številne mednarodne nagrade, ki jih mladi kolegi dobivajo v ostri mednarodni konkurenci. Za svoj uspeh pa morajo poskrbeti izključno sami.
Največja neizkoriščena priložnost pa ostaja les, ki ga ima Slovenija v izobilju, pa raje izvaža hlodovino, kot pa inovativno oblikovano pohištvo z veliko dodane vrednosti.

Nagrado Meseca oblikovanja ste prejeli za pralni stroj Simple & Logical, ali vas vežejo posebni spomini na ta izdelek? Je to eden vaših najljubših izdelkov?
Na stroj sem ponosen, ker po 15-ih letih še vedno lahko stojim za rešitvami, do katerih sva se s kolegom Holobarjem dokopala v tistem času. Kako se je zgodil ta ključni premik? Doma sem želel oprati perilo v nekem starem Gorenjevem pralnem stroju. Ko sem hotel nastaviti gumb programatorja, opremljenega z nekimi črticami in številčnimi oznakami, absolutno nisem vedel, kako rokovati s to napravo. S pomočjo ženinih navodil, sem potem uspel oprati perilo, hkrati pa se zamislil, kako nekritično oblikovalci sprejemamo tehnična izhodišča, brez da bi preverili, kaj to pomeni za končnega uporabnika. Takoj sem se lotil raziskovanja in analize pranja ter nege perila. Ugotovil sem, da moramo sami razvrstiti perilo na bombaž, sintetiko in občutljive tkanine in preveriti stopnjo umazanosti, ker še ni bilo senzorjev za merjenje motnosti vode.
Vprašal sem se tudi, ali obstaja nek analogni izdelek, kjer bi lahko črpal inspiracijo za našo rešitev. Spomnil sem se fotografskih aparatov, kjer je bilo včasih tudi potrebno vse nastavitve opraviti ročno, danes pa vse to opravlja elektronika. Na aparatu imamo grafične simbole in ko izberemo želeno funkcijo, nam elektronika opravi optimalne nastavitve za dobro sliko. To smo prevedli v kontekst pralnega stroja, oblikovali štiri ikone za štiri vrste perila ter zraven še »packo«, veliko in malo, za stopnjo umazanosti perila. Tako je uporabnik s pritiskom na te ikone lahko sprožil prednastavljene programe in ni bilo potrebno nobenega dodatnega posega pri procesu pranja. Uporabniku prijazno upravljanje je bilo nadgrajeno z rešitvijo za slepe in slabovidne. Pri razgovoru z društvom slepih in slabovidnih smo ugotovili, da vsi člani ne obvladajo Braillove pisave, imajo pa zelo občutljive prstne blazinice in lahko prepoznavajo različne reliefne oblike, zato smo celotno grafiko na folijski tastaturi oblikovali reliefno.Tako smo bili prepričani, da smo prišli do zelo izvirne in inovativne rešitve pralnega stroja, kar se je ne nazadnje potrdilo tudi na največjem svetovnem sejmu bele tehnike »Domotechnica« v Kölnu, kjer je vsa naša konkurenca prišla gledat ta inovativni izdelek. Glede na odmevnost in glede na nagrade, ki smo jih prejeli za ta pralni stroj, smo seveda upravičeno pričakovali velik tržni preboj. Proizvod je bil uspešen do te mere, da je povrnil investicijo, ni pa upravičil vseh naših velikih pričakovanj. Ob raziskavah, zakaj se to ni zgodilo, so nam na našem največjem tržišču, v predstavništvu v Münchnu, povedali sledečo zgodbo. V Münchnu so ta proizvod predstavili velikemu nemškemu trgovcu in mu razložili vse prednosti glede na konkurenco. Ta trgovec je na koncu rekel: »Če je ta proizvod res tako inovativen, kot trdite, zakaj Miele nima podobne rešitve?« S tem smo ugotovili enega takrat največjih problemov Gorenja, to je bila uveljavljenost in prepoznavnost blagovne znamke in posledično zaupanje v to blagovno znamko. Seveda je razvoj tekel dalje in danes je blagovna znamka Gorenja prepoznavna tako pri trgovcih kot tudi pri končnih uporabnikih. V bolj ozaveščenih krogih se že govori, da če želite dobro oblikovan gospodinjski aparat, greste pogledat Gorenje.

Zakaj je pomembno, da so gospodinjski aparati dobro oblikovani? Ali lahko dobro oblikovanje prinese tudi prodajni uspeh?
Vsaj dva ključna razloga sta za to, da naj bodo gospodinjski aparati dobro oblikovani. Eden je ta, da gospodinjski aparati opravljajo vsakdanja rutinska dela. V današnjem hitrem tempu življenja, je seveda pomembno, da so aparati ergonomsko oblikovani, s preprostim upravljanjem, tako da nas čim manj obremenjujejo. To je en vidik, ki je merljiv, uporaben in funkcionalen. Drugi je emocionalni vidik, kajti oblikovanje s svojimi estetskimi atributi humanizira tehnologijo in ta tehnologija vstopa v naš dom, v naše kuhinje in vpliva na kulturo bivanja.
Poleg tega je na svetu presežek ponudbe v panogi gospodinjskih aparatov. Gospodinjski aparati so zrela panoga, v njej se ne dogajajo hitri tehnični preboji. Navsezadnje sta mikrovalovna pečica in indukcija zadnja velika tehnična dosežka. V današnjem času gre predvsem za majhne tehnične izboljšave in v tem kontekstu igra oblikovanje izredno pomembno vlogo v smislu nagovarjanja potrošnika s svojimi uporabniškimi in emocionalnimi vidiki.

Kaj pa staranje prebivalstva? Omenili ste oblikovanje za slabovidne in slepe. Je to še tisti oblikovalski potencial, ki ni popolnoma razvit?
Mislim, da je staranje v razvitih državah izjemna priložnost za oblikovalce, prav tako za Gorenje s svojimi izdelki, ki pokrivajo pripravo hrane, nego perila in čiščenje. Namreč, vemo, da domovi za ostarele niso preveč humana oblika bivanja, zato bi želeli zadržati starajočo populacijo v njihovem prvotnem bivalnem okolju, ker je to okolje kvalitetnejše. Seveda pa mora biti to okolje oblikovano tako, da ga lahko uporabnik s pešajočimi psihofizičnimi sposobnostmi varno uporablja.
Tudi na Akademiji za oblikovanje se ukvarjamo s temi področji, izpeljali smo projekt Oblikovanje za tretje življenjsko obdobje. Profesorji iz različnih fakultet Univerze v Ljubljani so pripravili tematska predavanja s področij psihologije in sociologije starostnikov, gerontologije, ergonomije in prehrane starostnikov.
Izdelki, ki so namenjeni izključno starostnikom, so občutljiva tema, saj starostniki ne marajo stigmatizacije. Zaradi tega mora biti oblikovalski pristop pri tem zelo subtilen.

Kljub upokojitvi ste še vedno zelo aktivni. Kaj so vaši največji izzivi pri oblikovalskem delu trenutno?
Še vedno sem angažiran na Akademiji s predavanji, ker se mi zdi, da lahko mladim kolegom posredujem dolgoletne izkušnje, hkrati pa me tudi mladi s svojimi neobremenjenimi razmišljanji bogatijo. Na drugi strani mi je zelo pomembna problematika okolja. Zdi se mi, da bo moralo priti do velikih sprememb, če hočemo ohraniti naš planet in to tako pri obnašanju potrošnikov, kot tudi pri oblikovalcih, ki smo v bistvu pospeševalci potrošnje. V tem okviru sem tudi vesel najnovejšega projekta oblikovanja toplotnih črpalk za uspešno in ambiciozno podjetje Termotehnika, katere program spada med zelene tehnologije.

Pogovarjala se je: Eva Prelovšek Niemelä
Foto portret: Primož Korošec

Udeleži se festivala Mesec oblikovanja →