Project Description

Eva Prelovšek

Arhitektka je v letih 1998–2002 študirala na Dunaju (TU in Akademie der bildenden Kunste).
Leta 2006 je zaključila magistrski študij na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Janeza Koželja. Trenutno pripravlja izid svoje prve knjige iz teorije arhitekture in prostorskega oblikovanja z naslovom Oblikovanje identitete v slovenskem avtocestnem prostoru.

Za svoje delo je nekajkrat prejela nagrado dunajske Akademie der bildenden Kunste ter tri prve, eno drugo nagrado in dva odkupa na natečajih v Avstriji in Sloveniji.
Sodelovala je tudi pri natečaju skupine Ove Arup Amsterdam za najvišji televizijski stolp na svetu v mestu Guanghzou na Kitajskem. Rešitev je prejela prvo nagrado in je v izgradnji.
Skupaj z Lidijo Dragišić in Vladanom Srdićem sodeluje v Studiu 360.
Poleg arhitekture izdeluje kratke avtorske in televizijske dokumentarne filme. Objavlja v slovenskih in tujih strokovnih revijah.

Oblikovanje identitete v slovenskem avtocestnem prostoru

“Oblikovanje identitete v slovenskem avtocestnem prostoru” je raziskava, ki je podobna popotovanju prvega turista po prostoru, kjer še ni bilo turizma. Po vrnitvi iz dolgoletnega bivanja in študija v tujini se je Eva Prelovšek v domačem prostoru počutila kot turist. Želela si je ta občutek obrniti v prid raziskavi in našla za ta namen primeren teritorij: največje gradbišče v zgodovini območja Slovenije – gradbišče avtocest. Zavedala se je, da v avtocestnem prostoru nastaja popolna izguba identitete, nastaja odtujen, prazen prostor, tranzitni prostor ali “ne kraj” (po Marcu Augeju).
Zaradi načina gradnje je avtocesta edini gradbeni poseg, ki neposredno prereže kulturno in naravno krajino. Grobost posega v krajino je obenem tudi prednost, ker omogoči direkten stik z okolico in odkrije različne skrite prostore. Te prostore je mogoče priključiti na razlčne tematske poti, ki so lahko zanimive tako za tranzitne goste kot tudi za lokalno prebivalstvo, kar lahko omogoči oblikovanje orodij za poseganje v uniformiranost globalnega avtocestnega prostora. Tako ima sodobni javni prostor možnost, da se pozitivno razvije ter preoblikuje krizo družbe ob pomanjkanju identitete in komunikacije.

V svojem predavanju bo predstavila operativne načrtovalske strategije, ki so bile razvite za oblikovanje identitete na avtocestah, kot so: približevanje, priključevanje, zaokroževanje, režiranje naključij, mreženje in ustvarjanje večplastnosti. Predavanje bo podalo metodološki okvir za oblikovanje večplastnosti posebej na prostoru, kjer je mogoče združiti funkcije počivališča in mestnega roba ter spodbuditi nastanek robnega mesta.
Predstavila bo odkrita prednostna območja razvoja dodatnih aktivnosti ob avtocestah, ocenila prednosti določenih območij za turizem s prikazom lokalnih zanimivosti, naravne in kulturne dediščine ter možnosti rekreacije. Te točke je v svoji raziskavi povezala z avtocestnimi počivališči. Možnosti združevanja počivališč v blagovne znamke, ustvarjanje razglednih točk, povezovanje avtocestnih odsekov s krajinskimi značilnostmi in oblikovanje vhodov v večja mesta so pokazale nove načine ustvarjanja identitete na različnih odsekih.
Kajti v realnosti se avtocestno gradbišče iz zgolj skrbno oblikovane neposredne okolice cestišča še ni prelevilo v širše načrtovanje in oblikovanje zastavljenega koridorja.