Napovedovati prihodnost v obdobju predatorskega kapitalizma je skoraj nemogoče.
V izhodišču je treba povedati, da smo se skozi našo evolucijo prilagodili naši hrani in naša hrana se je prilagajala spremembam okolja. To trditev lahko vzamemo za izhodišče.

Mentalna evolucija človeške vrste bo nedvomno narekovala produkcijo hrane. Seveda bo na tej poti veliko mamljivih bližnjic.
V času, v katerem živimo, javno zdravje ni na prvem mestu proizvajalcev hrane. Vzporedno s proizvodnjo hrane, od vil do vilic, veliko multinacionalk poskuša sodelovati pri vzgoji hrane s številnimi kemikalijami. Čedalje več ljudi je zaradi ostankov teh kemikalij v hrani zaskrbljenih za svoje zdravje in zdravje potomcev.

Ostankom kemikalij v hrani se množična produkcija lahko izogne z izbiro dveh poti. Prva pot, povezana s porabo energije, je vzgoja hrane iz celičnih kultur v sterilnih pogojih in laboratorijih. Ta je brez velike revolucije na energetskem področju malo verjetna.

Druga, verjetnejša, je pridelovanje hrane na klasičen način z vključitvijo novejših znanstvenih dognanj s področja pedologije in simbiotskih povezav v okolju.