Project Description

Christoph Boeninger
Auerberg Design, Nemčija

Christoph Boeninger, znan Po oblikovanju prvega PC laptopa, je že ob začetku svoje kariere pri podjetju Siemens ZDA na noge postavil oddelek za oblikovanje. Nato je do leta 2006 vodil različne Siemensove oblikovalske skupine. Po odhodu iz Siemensa je v Münchnu ustanovil Brains4design. Danes dela na področju oblikovanja pohištva. Njegove stvaritve lahko najdemo v stalnih zbirkah muzejev po Evropi in ZDA; med njimi so tudi stol Aluminium Soest, patentirana miza SAX-table za ClassiCon ter skleda A-bowl in miza št. 28, ki sta razstavljeni v newyorškem muzeju MoMA.
Predava na različnih univerzah in je kurator fundacije Haniel.

Oblikovanje in politika oz. kako naprej, ko je edina stalnica sprememba?

Boeninger pravi, da bo največja sprememba, ki ji bomo priča v prihodnjih desetletjih, soočanje s pojemanjem naravnih virov in z dvigovanjem cen energije. Korenite spremembe bodo vplivale na vse nas kot posameznike in na družbo kot tako. »Iz izkušenj vemo, da hitrejši odziv dopušča več alternativ,« pravi Boeninger.

Po njegovem bi lahko oblikovalci pomagali pri ustvarjanju alternativnih možnosti, najprej s pomočjo scenarijev, s katerimi bi ljudem pomagali razumeti, kako bodo spremembe nanje vplivale in kakšne možnosti imajo na izbiro. Za izoblikovanje tovrstnih scenarijev so potrebne tako izkušnje kot tudi drzni novi načini razmišljanja.

»Morda je naš največji izziv ravno pokositi izkušnje iz preteklosti, jih pustiti za seboj in se na novo izoblikovati, stopiti na nov teritorij,« se sprašuje Boeniger. »V takšnem kontekstu je treba oblikovanje ponovno politično obravnavati. Oblikovalci morajo najti svoj prostor v politični razpravi in se lotiti ključnih tem.« Pravi, da bi si morali izmisliti računalniško igro, s pomočjo katere bi se rešili svojih umskih blokad. Pri igri “melt!” moramo nadzorovati jedrsko elektrarno. Programska oprema je podobna avtopilotu (slika 1). Pravi, da se simulator letenja ne razlikuje kaj dosti od nadzorovanja jedrske elektrarne, saj so nadzorni sistemi v obeh primerih popolnoma odvisni od fizičnih parametrov ter interaktivne komunikacije prek logičnega in intuitivnega multimedijskega vmesnika (slika 2).

Ob igranju igre “melt!” naj bi se začeli zavedati kompleksnosti jedrske tehnologije, ne da bi pri tem omalovaževali tveganja, ki jih ta prinaša. Igra “melt!” naj bi torej sprožila nepolitično razpravo o vplivu tehnoloških inovacij in oblikovanja na preglednost in varnost delovanja jedrske tehnologije, s pomočjo katere bi si ljudje ponovno pridobili zaupanje vanjo. Igra “melt!” naj bi tudi oblikovalcem pomagala razumeti, da oblikovanje ni zgolj panoga, ki ji industrija in prazno dodajanje estetske dimenzije, pomešane s strategijo trženja, vsakič pristrižeta peruti.