Zgodba o znanju

Direktni pogon električnega mestnega avtomobila je projekt Iskre Avtoelektrike d.d., Sinteze d.o.o., Instituta “Jožef Stefan” in oblikovalca Uroša Pavasoviča. Center za razvoj novih izdelkov je sodeloval pri pripravi možnosti študije.

Pogovor z Matjažem Rusom

Posebno priznanje zgodba o znanju se letos podeljuje prvič. Prejme ga razvojno-raziskovalna ustanova, ki tehnološka razkritja uspešno prenaša v oblikovalsko stroko in prakso.

V centru za prenos tehnologije na IJS se že vrsto let zavedajo velikega potenciala razvojnega znanja in njegove bistvene vloge za uspešen izdelek. Center RNI je bil v okviru IJS vzpostavljen samoiniciativno, potem ko so ob izvajanju mednarodnega projekta NPD Net (Interreg IIIC East) potrdili veliko potrebo po znanju v razvoju izdelkov in tudi pripravljenost proizvodnih podjetij, da za tovrstno znanje sodelujejo. Center je bil zasnovan, vendar formalno še ni samostojno zaživel.

Primarna naloga centra je dvigniti uspešnost, to je preživetje in žetje novega izdelka na trgu. Zavedajo se, da je na slovenskem trgu znanja veliko, bistvene pa so povezave med viri znanja. Potreba po povezovanju izhaja iz zavesti, da je investicija v dobro zasnovan izdelek tista, ki prinaša uspeh. Zato je bila ena od primarnih nalog centra dvigovanje te zavesti ter spodbujanje sodelovanja med slovenskimi podjetji in podjetniki. Predvsem zato, ker menijo, da je tako imenovana »razvojna kultura« temelj ter hkrati največja in najbolj zanesljiva naložba za zdravo gospodarsko rast.

Več kot 80 podjetij je sodelovalo v temeljiti raziskavi potreb in ponudbe storitev za razvoj novih izdelkov v Sloveniji in bilo pripravljeno odkrito spregovoriti o svojem razvoju. Strokovnjaki iz posameznih podjetij – Klara Bajt, Marija Smrkolj, Miha Erklavec (Silon, d. o. o.), Barbara Prinčič (ALU), Mojca Česnik (Agencija Reaktor), Miha Klinar (Gigodesign), Marjan Strnad (Robotina), Gorazd Lampič (Sinteza, d. o. o.), Violeta Bulc (Vibacom, d. o. o.), prof. Bruno Štiglic, Samo Gazvoda (Tecos), Franc Gider, Edvard Sternad (IB-PROCADD), Borut Likar (Institut za inovativnost in tehnologijo) in številni drugi – so podali pomembne misli in prispevke k priročniku Načrtno do novih izdelkov, ki s primeri metod povzema stopenjski koncept razvojnega procesa. Pri konkretnih razvojnih projektih smo sodelovali s podjetji Iskra Avto Elektronika, TOM, LIK, Agencija Reaktor, Gigodesign, Alples, Kolektor, Tecos, Sinteza, Sašo Velkov, s. p. in Nanokem ter s centrom LECAD na Fakulteti za strojništvo.

Uspešna podjetja so odprta za sodelovanje in svojega znanja ne zapirajo vase. To je gotovo tudi eden od ključev njihovega uspeha. Tesna vpletenost oblikovalca v razvojno-proizvodni proces je nujna posledica uspešnega sodelovanja med oblikovalcem in podjetjem. Kadar gre za sodelovanje oblikovalca v razvojnem procesu v tistem pravem pomenu »oblikovanja izdelka« (product design), je prehajanje znanja neizogibno, drugače ne gre. Razvoj je še prepogosto razumljen le v obsegu oblikovanja izdelka (product design), fizičnega udejanjanja, »prototipiranja«, prenosa v industrijsko merilo … Odločilne smernice razvoja pa se oblikujejo v tako imenovanih »mehkih fazah zasnove« izdelka, ko je malo otipljivega, veliko je nejasnosti, dvomov. V teh fazah se izgubi največ izdelkov, prav na račun slabo opravljenih »predrazvojnih raziskav«. Kritično je še povezovanje proizvodnih in komercialnih aktivnosti razvoja. Tu še prevladujejo zakoreninjena in že pregovorna nasprotovanja med »razvojniki« in komercialisti. Pristop, ki se ga držimo v centru, je celovit pogled na proces razvoja od ideje do produkta na trgu.

Center ne vsebuje opreme ali laboratorijev za fizično izvajanje razvoja, vendar z razumevanjem razvojnih zakonitosti novega izdelka celovito opremi razvoj z združevanjem najboljših izvajalcev za posamezne faze razvoja; odvisno od tega, v kateri fazi prejmejo povpraševanje oz. kakšne omejitve jim poda naročnik, pripravijo predlog za izvajanje razvojnih aktivnosti.

Sodelovanje so omejili na področja pohištvene industrije, medicinskih pripomočkov, industrije avtomobilskih delov in prehrane. Interes podjetij je bil velik in nedvomno bi z večjimi sredstvi dosegli še več, še bolj kompleksne povezave, oz. bi lahko podprli večje projekte.