Project Description

Bojan Klančar

Oblikovalec leta 2003

Žirija za podelitev naslova Oblikovalec leta v sestavi Urša Jazbinšek (predsednica), Boštjan Vuga, Nada Vodušek, Vladimir Pezdirc, Matjaž Šarabon, Marino Furlan, Ermin Kosovel, se je sestala 24.9.2003 na GZS. Pregledala je 10 prispelih prijav, ki so jih na razpis oddali studio Superform, Karin Košak, Marjan Žitnik, 28 design, Bojan Klančar, Tea in Edo Vidovič, Borut Dvornik, Asobi, Robert Klun in Igor Rosa. Po poglobljeni razpravi se je žirija soglasno odločila, da podeli naslov Oblikovalec leta Bojanu Klančarju.
Oblikovalec Bojan Klančar je v letu 2002 za podjetje Epipack Miren oblikoval serijo polavtomatskih strojev za ovijanje blaga, VelociWraptor, SpinoWraptor in ProtoWraptor.
Svojo nalogo, da ustvari »high-tech« funkcionalno delujoči organizem, ki bo reševal mnoge parametre upravljanja, prilagojene industrijskim varnostnim standardom je rešil tako, da je povečal uporabnost izdelka in se osredotočil na njegovo prepoznavnost.
Širok razpon oblikovalskega znanja potrjuje tudi sistem sodobnih modularnih stikal Modul, prav tako odličen izdelek, ki je nastal kot rezultat sodelovanja Bojana Klančarja (s sodelavcem, oblikovalcem Borutom Dvornikom) in podjetja TEM Čatež v letošnjem letu.

Oblikovalec Bojan Klančar je v letu 2002 za podjetje Epipack Miren oblikoval serijo polavtomatskih strojev za ovijanje blaga, VelociWraptor, SpinoWraptor in ProtoWraptor.
Svojo nalogo, da ustvari “high-tech” funkcionalno delujoči organizem, ki bo reševal mnoge parametre upravljanja, prilagojene industrijskim varnostnim standardom je rešil tako, da je povečal uporabnost izdelka in se osredotočil na njegovo prepoznavnost.
Širok razpon oblikovalskega znanja potrjuje tudi sistem sodobnih modularnih stikal Modul, prav tako odličen izdelek, ki je nastal kot rezultat sodelovanja Bojana Klančarja (s sodelavcem, oblikovalcem Borutom Dvornikom) in podjetja TEM Čatež.

Bojan Klančar, univ. dipl. ind. obl. je visokošolski študij zaključil na Akademiji za likovno umetnost, Oddelek za oblikovanje v Ljubljani leta 1995. Med študijem je leta 1990 prejel Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za likovno umetnost za izjemne dosežke na področju oblikovanja. Leta 1995 je diplomiral s projektom Epicam (mentor Bernik/Pezdirc) in zanj prejel Študentsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.
Leta 1995 se je zaposlil v oblikovalskem studiu Quadrat design v Ljubljani.
Leta 2001 je začel samostojno oblikovalsko prakso in obenem postal član Društva oblikovalcev Slovenije. Z mnogimi podjetji sodeluje pri razvoju izdelkov velikoserijske proizvodnje. Njegovo delo obsega dejavnosti industrijskega oblikovanja, oblikovanja vizualnih komunikacij, CAD modeliranja, izdelave visoko fotorealističnih vizualizacij ter svetovanja.

Nagrade:
– Študentska Prešernova nagrada Akademije za likovno umetnost, Ljubljana, 1990.
– Študentska Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani, 1995.
– Award of Excellence, LG Electronics (Goldstar) mednarodni oblikovalski natečaj, Seul, Koreja, 1995.
– 1. nagrada na Fordovem natečaju “Avto za prosti čas leta 2010”, Ljubljana, 1997.
– Ožja selekcija Heineken Design contest, Nizozemska, 1999.
– Sodobitnik Delove mednarodne nagrade DIDA`99 za dosežke na področju oblikovanja urbane opreme v studiu Quadrat design, 1999.
– 1. nagrada na evropskem oblikovalskem natečaju General Electric Biax 2D “Lighting for the future”, Bruselj, 2000.
– Zlata medalja na BIO 18 za oblikovanje industrijskih strojev podjetja Epipack, Ljubljana, 2002.

Intervju: Bojan Klančar

Dovolite, da vam najprej čestitam za prejem nagrade Oblikovalec leta. Kakšno je vaše mnenje o tovrstnih pobudah, kot je Mesec oblikovanja? Kako je s tem v tujini in ali je pri nas gospodarstvo dovolj osveščeno o pomenu oblikovanja?
Najlepše se zahvaljujem za čestitke. Priznanje sprejemam kot novo stopnico pri uveljavljanju industrijskega oblikovanja pri nas. Mesec oblikovanja je nova, po mojem mnenju izjemno koristna pobuda vaše revije, da se na področju industrijskega oblikovanja naredi pozitiven premik. Namen bo verjetno dosežen tedaj, ko bodo podjetja razumela in videla opazne koristi in vrednost tega dogodka. Imamo odlične oblikovalce, ki lahko veliko prispevajo v proces zgodbe o uspehu. Majhna dežela, kot je naša, bi lahko bolje izkoristila obstoječe potenciale in vire na tem področju. V tujini je zgleden primer Anglija, ki je z državno podporo v 80-tih letih začela močno kampanjo industrijskega oblikovanja za uveljavljanje le-tega v podjetjih. Večina njihovega gospodarstva se sedaj zaveda, da je industrijsko oblikovanje pomembni ali celo integralni del strategije podjetij.

Kaj je po vašem mnenju naloga industrijskega oblikovanja?
To je že nekako standardno vprašanje, ki ga mediji vedno postavljate. Vendar je očitno še potrebno odgovarjati nanj. Nihče namreč ne sprašuje, kaj je naloga modnega oblikovalca, arhitekta, pravnika itd. Industrijsko oblikovanje pa je vedno v neki meglici, nejasno, podjetja ne razumejo vloge oblikovanja itd. Industrijsko oblikovanje pri nas in v svetu kaže, da je brez uporabljenih metod oblikovanja rezultat uspešnosti nekega proizvoda na trgu precej manjši kot sicer. To je dokazano dejstvo. Ob redkih izjemah pri nas še vedno ni večje tradicije, pobud in poguma za večje razvojne odločitve vodilnih v podjetjih in za boljši nastop na domačih ali zahtevnih tujih trgih. Imamo pač šibko gospodarstvo, ki se težko primerja s tujimi industrijsko razvitimi deželami. Le redko kdo ima ambicijo biti inovator, prvi ali zmagovalec.
Na vaše vprašanje pa moram vendarle odgovoriti, da je naloga industrijskega oblikovanja plemenita naloga, ki poskuša skozi naravo izdelkov poenostavljati človekov vsakdan, bivanje, ustvarjanje, zabavo in učenje. Industrijsko oblikovanje je premišljena, precizna ustvarjalno-načrtovalska akcija, ki v rokah uspešnega podjetja postane strateško orodje, s katerim spreminja ideje v resničnost, spodbuja inovativnost in povečuje razlikovanje dobrin. V tem procesu so oblikovalci povezani s skupino specialistov v podjetju, ki sprejemajo odločitve v korist uporabnika, z upoštevanjem tehnoloških, ekonomskih, ergonomskih, ekoloških in marketinških dejavnikov. Industrijsko oblikovanje je eden ključnih elementov dodane vrednosti in konkurenčne prednosti izdelkov. Dviguje prepoznavnost in ugled podjetja. Obenem pa pomaga ustvarjati nove trge in prispeva k rasti dobička in prometa.

Veljate za inovativnega in premišljenega oblikovalca. Kakšen je po vašem mnenju dober industrijski design?
Dober industrijski design je tisti, ki izhaja iz naših resničnih potreb. Govorim o izdelkih velikoserijske proizvodnje, ki so narejeni po meri človeka, da mu služijo. Skrbno oblikovani poenostavljajo zapletene funkcije, nam lajšajo vsakodnevna opravila in nam ponujajo mnogo več, kot se od njih pričakuje. Npr. na stolu kot napravi za sedenje se je potrebno tudi počutiti udobno, se odpočiti in sprostiti. Takšen izdelek, ki nam tudi po urah sedenja omogoči udobje, je pravi, saj rešuje pereč problem na praktičnem nivoju in preide v emotivno sredstvo, ki ga je veselje uporabljati. Ti izdelki imajo vgrajeno razumevanje za naša obnašanja, ravnanja, emocije in želje. Lahko rečemo, da so dobro oblikovani izdelki resnični asistenti naših želja.

Od kod črpate inspiracije za vaše kreativno delo?
Življenje je inspiracija. Vse, kar nas obdaja, nam daje in ponuja snov za razmišljanja. Lahko rečem, da je to lahko talent, bujna domišljija, lahko je to trenutni vzgib ali reakcija na nek problem. Inspirira nas lahko cvetlica, zvezda, barva, vonj, zvok, hitrost … Žal pa oblikovalec ni umetnik. Je načrtovalec. Pri delu oblikovalca je inspiracija zelo majhen del njegove akcije. Pomembnejše je predvidevati ali imeti vizijo. Oblikovalec poskuša presegati običajne miselne vzorce, znane izkušnje, poskuša dvomiti o stvareh. Ugotavlja, ali je izbrana odločitev prava ali pa poskuša najti enostavnejše, boljše rešitve, ki bodo inspirirale, navduševale druge ljudi.

Kako soočate zahteve in potrebe naročnikov z lastno oblikovalsko kreativnostjo? Jih razumete kot omejitev ali izziv?
Dobro oblikovanje ali oblikovalski rezultat je v veliki meri odvisen od naročnika. Vodilni v podjetju morajo torej vedeti, kakšen izdelek hočejo. Pomembno je, da zna naročnik definirati problem, da postavi jasne razvojne parametre in da oblikovalcu omogoči tesno sodelovanje z razvojnim timom. Želim povedati, da so omejitve, ki jih določi naročnik ob definiranju izhodišč, zelo koristne in nujne za konstruktiven dialog.
Osebno jih zmeraj razumem kot kreativni izziv.

Kateri vidiki oblikovanja ostajajo vaš izziv v prihodnosti?
Področja mojega zanimanja so precej široka. Če izpostavim samo nekatere vidike ali panoge, kjer se želim v prihodnosti bolje uveljaviti, je to prav gotovo pohištvena industrija, industrija zabavne elektronike, nove tehnologije svetil, integracija inteligentne elektronike v vsakodnevne predmete, oblikovanje embalaže, športna industrija, napredne tehnologije materialov itd. Seveda je za to potrebno pogledati tudi preko meja naše dežele.

Med številnimi nagradami, ki ste jih prejeli, je tudi prvo mesto na vseevropskem natečaju družbe General Electrics za oblikovanje svetilke. V čem je izvirno senčilo nWindow, ki ste ga razvili vi, nov koncept dojemanja svetlobe?
Pri svetilki nWindow gre za nov koncept razumevanja svetilke kot arhitekturnega elementa, ki nam pomaga graditi prostor. Natečajno izhodišče je predstavljala tanka sijalka, imenovana Biax 2D, korporacije General Electrics. Ta lastnost je pogojevala mojo odločitev za izredno vitko zasnovo. Pri tem sem imel namen na prepoznaven način izraziti pozitivne emocije svetlobe. To sem našel v elementu okna. Kot je znano, okno odmerja svetlobo v prostor in je povezano s pozitivnim občutkom odprtosti, pogleda v svet, okno v svet. Svetilka je namenjena prostorom z malo okni ali brez njih, nalašč za avle, ozke prehode, bare itd. Svetloba se pri njej obravnava kot funkcionalna dekoracija za intimna nočna razpoloženja, ki navidezno odpira prostor.

Kako se je začelo vaše sodelovanje s podjetjem Epipack? Kako poteka vaše sodelovanje z njimi zdaj?
Podjetje Epipack iz Mirna pri Novi Gorici je eno vodilnih v Evropi v razredu ovijalnih strojev in industrijskih linij. Spoznali smo se takrat, ko so se ravno odločali za prenovo proizvodnega programa. Ker je povsem izvozno usmerjeno, je nameravalo z novo serijo naprav prodreti na konkurenčno zahtevnejša tržišča. Obenem pa pokazati nov obraz zrelega in sposobnega podjetja. Najprej smo skupaj začeli s temeljito prenovo nove celostne podobe. Kot enakovreden član razvojnega tima sem se nato spoznal s tehnologijo, procesom proizvodnje in funkcionalnostjo industrijskih strojev. V obdobju enega leta smo z intenzivno podporo CAD-konstruiranja razvili tri inovativne polavtomatske stroje.
Sedaj smo še poglobili sodelovanje, saj je postalo jasno, da lahko oblikovalec veliko prispeva k zvišanju vrednosti njihovih izdelkov. Oblikovanje je v zadnjih letih postalo pomemben del strategije celotnega nastopa podjetja doma in v tujini.

Kje so pravzaprav meje industrijskega oblikovanja? S strojem VelociWraptor in SpinoWraptor namreč postavljate nova merila v razredu industrijskih strojev.
Mej pravzaprav ni. Obstaja strategija. Oba stroja sta na hannovrskem sejmu požela izjemno zanimanje in navdušenje, saj sta dosežek poglobljene analize dejavnikov delovnega okolja, motorike upravljanja in funkcionalnega principa ovijanja z raztegljivo folijo. Predstavljata novo razsežnost v upravljanju in varnosti. Sta dokaz, da je s pravilnimi in pogumnimi odločitvami vodilnih mogoče doseči izjemen napredek tudi doma. Nenazadnje sta bila nagrajena tudi z zlato medaljo na lanskem Bienalu industrijskega oblikovanja BIO 18.

Pri projektu stikal Modul za podjetje TEM iz Čateža ste sodelovali z oblikovalcem Borutom Dvornikom. Kakšnemu izzivu sta pri projektu sledila?
Stikala Modul so rezultat dobro premišljenega koncepta nadzora z enega mesta z več stikali v skupini. Predstavljajo celovit sistem modularnih stikalk, kar je v našem prostoru novost. Izdelana po mednarodnih IEC-standardih. Podjetje je z novim izdelkom stopilo v višji in prepoznavnejši kakovostni razred.
Oblikovalca sva bila pred izzivom, oblikovati vidna ohišja stikal, ki bodo primerna tudi za najzahtevnejše kupce. Torej tiste, ki iščejo sodobne linije, moderne materiale, izvrstno barvno paleto za kombiniranje v bivalnih in delovnih interierih. Stikala naj bi izražala vgrajene izboljšave in podpirala napredne tehnične rešitve za lažjo manipulacijo in montažo.

Pogovarjal se je: Ivan Ferjančič
Foto portret: Tomo Brejc