Podstrešja – nekdaj prostori, ki smo se jih izogibali – danes so postala zaželeno bivalno okolje. Višina prostorov in zadostna svetloba so izzivi, ki se jih arhitekti lotijo z veseljem ki pogosto pomeni zanimive in nepričakovane rešitve. Superform arhitekti so 2014 načrtovali, 2016 pa izvedli to stanovanje v centru Ljubljane ki je izjemen primer, kako dobra arhitektura preoblikuje “težave” v najbolj zanimive podrobnosti stanovanja, ki tukaj ponujajo tudi odgovor o pogledi zunaj stanovanja.
V hiši blizu sonca, skozi sotesko v novo svobodo bivanja
Življenje v Ljubljani kot prestolnici države postaja iz leta v leto hitrejše, aktivnejše, bolj kompaktno. Tako kot v vsakem mestu je življenje v hiši luksuz. Če hiša stoji v centru Ljubljane, kjer sta sprehod do Gradu in posedanje ob Ljubljanici le lučaj od vrat, je tako stanovanje zlata vredno.
V arhitekturnem biroju Superform so arhitekti sprejeli izziv in na 275 m2 uredili podstrešno stanovanje s teraso. Tipično strešno konstrukcijo z lesenimi tramovi, škarjami in gredami so očistili nepotrebnih elementov ter leseno natezno lego, ki povezuje sohe, nadomestili s kovinsko natezno palico. Prostor tako pridobi preglednost, lahkotnost in prehodnost. Vodilo pri oblikovanju podstrešnega stanovanja je bila svetloba. Arhitekti so želeli, da stanovanje ne bi vzbujalo tipično temačnega in malce »stisnjenega« občutka bivanja
S svojimi oblikovnimi rešitvami so ustvarili pravo nasprotje tega: s premišljenim dovajanjem svetlobe v prostor in usmerjanjem pogledov navzven so oblikovali svetlo in zračno podstrešno stanovanje. V sredino strešne konstrukcije in istočasno sredino stanovanja so umestili tako imenovano »sotesko«. Soteska je lomljen ostrešni prostor, ki skozi svojo konstrukcijo in medsebojno lomljene ploskve v prostor spušča naravno svetlobo. Ritmično se širi s severne proti južni strani stanovanja, kjer se izteka v pokrito teraso s panoramskim pogledom na mesto. V stanovanje se lahko neposredno vstopi prek dvigala, do osrednjega prostora nato vodi klančina.
Zasnova se odmika od klasične – z osrednjim hodnikom in nizanjem sob levo in desno – ter z zamikanjem sten in razgibanim stropom ustvarja novo dojemanje prostora, ki se odpira takoj ob vstopu v osrednji bivalni prostor, jedilnico in kuhinjo, izteče pa v teraso. Za dinamičnim nizanjem obodnih sten se v vzhodnem delu skrivajo spalni prostori, ki se v obliki črke L nadaljujejo tudi za stopniščno/ klančinskim delom. V najbolj skritem kotu stanovanja, na severu, je TV- -soba. Na jug sta orientirani terasa in velika kopalnica spalnice staršev. Zahodna stran z dvema diagonalnima tramovoma, ki so ju arhitekti skrili v pohištvo, da bi tako delovala kot lahka pohištvena intervencija, ne pa kot težka strešna konstrukcija, deli jedilnico na eni strani od kuhinje in na drugi od savne in fitnesa. Slika stanovanja, ki se nam porodi v mislih, ko ga opišemo z besedami – z množico poševnih sten, za katerimi se nizajo spalni prostori, z ohranjeno vidno strešno konstrukcijo in s padajočo streho – je v resnici nasprotna dejanski sliki svetlega, zračnega in odprtega mansardnega stanovanja, ki nas prepriča, da je bivanje pod streho lahko enakovredno ostalim oblikam bivalnih enot.
ODGOVARJA ARHITEKT MARJAN POBOLJŠAJ IZ BIROJA SUPERFORM
Ali ste mnenja, da zasebni interierji spadajo med zahtevnejše projekte notranje opreme?
Vsi zasebni naročniki spadajo med zahtevne naročnike. Notranja oprema pa posledično še bolj, saj se moraš kot arhitekt soočiti z okusom naročnika, ki pa ni najboljši prijatelj arhitekture. Seveda pa imamo tudi arhitekti pri interierjih težavo, saj tukaj ne gre samo za arhitekturo, ampak tudi za dekoracijo, ki pa se je nekako branimo, saj je ne obvladamo najbolje. Meja med kičem in umetnostjo dekoracije je namreč zelo tanka.
Kateri so plusi in minusi bivanja v podstrešnih prostorih?
V Superformu smo zmeraj veseli, če lahko ustvarjamo prostore. Podstreha s svojo višino ter dinamičnimi stenami in streho ponuja različne možnosti. Minuse vedno vzamemo kot izziv in jih uporabimo kot ključne dejavnike pri oblikovanju prostora.
Kakšno notranjo opremo potrebuje in si želi današnja sodobna družina?
Trendi nas ne zanimajo. So minljivi. Opremo in prostore vedno načrtujemo kot tretjo kožo naročnika. Torej individualno, prilagojeno načinu življenja in prostoru.
Na kaj mora biti arhitekt najbolj pozoren pri načrtovanju mansardnega stanovanja?
Bistvena je funkcionalnost prostorov. Ostrešje namreč pogojuje nekatere rešitve. Pri osvetlitvi mansarde pa ni pomembna samo svetloba, ampak tudi pogledi navzven.
DATOTEKA
Uvodnik:Eva Vasileska, Podstrešje kot sinonim za svetlo stanovanje
Besedilo: Špela Leskovic
Fotografije: Miran Kambič
Proti soncu, stanovanje v centru Ljubljane
Avtorji projekta: Superform; Marjan Poboljšaj, Anton Žižek, Špela Gliha
Izbor svetil in pohištva: Arcadia Lightwear; Ajda Kenda
Površina: 275 m2
Lokacija: center Ljubljane
Leto načrtovanja: 2014
Leto izvedbe: 2016
