Okvirji novih zgodb

Razstava študentov Fakultete za arhitekturo UL: Pristopi k prenovi vile na Tomšičevi 12 v Ljubljani

Meščanska Vila na Tomšičevi 12 se nahaja v samem kulturnem središču mesta Ljubljane – je soseda prenovljene Opere, Narodne in Moderne galerije ter Narodnega muzeja. Vrt vile se s severne strani dotika Cankarjeve ulice, najpomembnejše mestne promenade, ki v podaljšku s Čopovo ulico na eni in Jakopičevem sprehajališčem na drugi strani, središče mesta povezuje s parkom Tivoli. V njej že od leta 1957 domuje Društvo slovenskih pisateljev, kasneje sta se mu pridružila še Društvo slovenskih prevajalcev in SlovenskiPEN center, od leta 1967 pa se v 1. nadstropju nahaja Klub kulturnih delavcev znan tudi pod imenom Restavracija Pen Klub. Vsebina vile je torej glede na njen okoliš ustrezna. Da bi kot taka ponovno zaživela in zažarela v svoji najboljši možni luči, privabljala širši krog domačih in tujih obiskovalcev, pa bi morala stopiti v čas s sodobnim časom.

Točni podatki o njeni gradnji in njenih prvih prebivalcih niso znani. Dotični predel mesta, nahajajoč se neposredno ob takratnem mestnem sredšču, je bil do konca tretje četrtine 19. stoletja urejen precej stihijsko. Konec 19. stoletja ga je na podlagi osnutka regulacijskega načrta iz leta 1876 na novo regulirala in pozidala Kranjska stavbna družba. Mestna četrt je zahvaljujoč bogatemu, zračnemu, z drevoredi zazelenjenemu uličnemu prostoru in kakovostni arhitekturi, veljala za enega najuglednejših predelov v mestu. Stavbna zemljišča nastala s pravokotno ulično mrežo je omenjena družba pozidala z najemniškimi stanovanjskimi hišami, med drugim tudi dvema samostoječima enodružinskima hišama. Enaki hiši, umeščeni sredi prostranega vrta, sta bili t.i. Piccolijeva vila (stala je na mestu današnjega prizidka Operi) ter vila na Tomšičevi 12. Kot rečeno podatki o prvih najemnikih oz. lastnikih niso znani, zato je vila na Tomšičevi večkrat poimenovana tudi kot Vila Ebenspanger, po lastniku trgovcu Oskarju Ebenspangerju, ki je leta 1932 dal vilo prenoviti.

V času2. svetovne vojne, leta 1943 so vilo zasedli Nemci in v njen nastanili vojaške zdravnike SS. Ob vrnitvi potomke Družine Ebenspanger, po osvoboditvi vila ni bila nacionalizirana, temveč oddana v najem vladi SR Slovenije. Tako je v njej bival predsednik vlade Boris Kidrič, za njim kulturni minister Boris Ziherl, od leta 1957 pa so njeni prostori prešli v uporabo Društva slovenskih pisateljev. S to vsebino se je v vili izoblikoval pomemben javni prostor in klub kulturne, politične in gospodarske elite.

Dandanes o Vili na Tomšičevi 12, kot o “prizorišču burnih kulturnih dogajanj” nekoliko težje govorimo. Zob časa ji ni prizanesel, poleg tega so potrebe današnje družbe drugačne od tistih, ki so oblikovale prostore vile. Potreben je temeljit premislek o tem, kako ohraniti ter poudariti prisotne kvalitete preteklosti in hkrati omogočiti , da objekt in kulturne vsebine društva zaživijo na javnosti dostopnejši način in v duhu današnjega časa.

Skupina študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo je pod mentorstvom prof. Miloša Florijančiča, Mine Hiršman in Katje Aljaž v zimskem semestru študijskega leta 2017-2018 pripravila 5  projektov, ki predstavljajo študijo različnih pristopov k prenovi vile in vrta na Tomšičevi 12.

Mentorji: prof. Miloš Florijančič, asist. Mina Hiršman, teh. sod. Katja Aljaž; Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Študenti: Andreja Benedejčič, Aljoša Bratkovič, Tjaša Čakš, Luka Dekleva, Jure Horvat, Andraž Hrovat, Nina Jedlovčnik, Tim Jevšenak, Ian Kirin, Manca Kranjc, Tjaša Kuhar, Amadej Lisec, Vesna Perovnik, Madeja Tomževič, Domagoj Vesić, Monika Vešligaj, Anja Zabavnik