V baročni strukturi že davno opuščenega Minoritskega samostana v Mariboru so svoj dom našle lutke. Program lutkovnega gledališča je bil tja umeščen po temeljiti in premišljeni prenovi leta 2010. Poseg renovacije je bil, ob prejetju zasluženega Plečnikovega odličja dve leti kasneje, opisan kot uspešen primer konceptualno jasne zasnove pri umeščanju nove vsebine v historični objekt, ki je optimalna za njegovo prenovo, da lahko razbremenjen inštalaterskega dela lažje ohranja konservatorske zahteve.

 

 

Domovanje lutk

Srednjeveški minoritski samostan so zasnovali v 13. stoletju. Po burni preteklosti, polni prezidav in pozidav, menjav vlog in lastništev – med drugim je do leta 1927 služil kot vojašnica – je ta podkvasto oblikovani kompleks, ki se razteza med cerkvijo in nekdanjim mestnim obzidjem v starem mestnem jedru Maribora, postal novo umetniško središče lutkarjev. Premišljene arhitekturne rešitve raznolikega prireditvenega prostora vzpostavljajo nov dialog med mestom in prebivalci, med zgodovino in sodobnostjo, med odprtostjo in ograjenostjo. Diametralno postavljena odra usmerjata poglee gledalcev v isto kuliso, enkrat iz notranjosti, drugič iz zunanjosti. Odprt amfiteater lovi slikovite poglede na Dravo, z lebdečo streho pa sta oba dela kot krili staknjena nad odrskim stolpom.

 

 

Oživitev privlačnega kulturnega spomenika z novimi, sodobnimi oblikami in vsebinami je vnesla življenje med prej mračne, tihe in vlažne stene, ali kot je v svojem pronicljivem komentarju med drugim zapisal Matevž Čelik, »samostan se danes vrača na mentalni zemljevid uporabnikov mestnega prostora«.

 

 

 

 

 

 

 

DATOTEKA
Uvodnik: Zala Bokal, Oder na Lentu
Besedilo: Tea Pristolič, Domovanje lutk
Fotografije: Atelier Arhitekti

Avtorji natečaja: Jerneja Fiecher Knap, Jurij Kobe, Špela Kokalj, Urša Podlipnik, Vid Razinger, Rok Žnidaršič
Avtorja izvedbe: Jurij Kobe, Rok Žnidaršič;
sodelavci pri izvedbi: Dejan Fortuna, Mojca Gabrič, Samo Mlakar
Lokacija: Maribor
Leto izvedbe: 2010

Omogočajo: