Zavod Big je neodvisna in neprofitna organizacija, ki spodbuja razvoj ustvarjalnega gospodarstva, povezuje razvojne potenciale družbe in jih sooča z izzivi sodobnega sveta. Je gonilna sila Mesta oblikovanja Slovenija, festivalov Big arhitektura, Lesena ikona, Hiše sveta in Mesec oblikovanja Ljubljana ter revij Hiše in Lesarski utrip.

Poslanstvo Zavoda Big je interdisciplinarno povezovanje gospodarstva, institucij znanja in kreativnih industrij ter promocija rezultatov njihovega delovanja in sodelovanja za večjo konkurenčnost gospodarstva in družbe kot celote. Zato Zavod Big proaktivno vključuje inovativne prakse, menedžerska znanja in poslovne procese, sledi globalnim izzivom s področij krožnega gospodarstva, trajnostnega razvoja, zelene energije, bivanja, življenskih virov, transporta in rastočih mest, ter vključuje najboljše blagovne znamke v najboljše promocijske platforme.

Manifest

1.
Zavod Big raziskuje, vrednoti in rešuje bivanjske probleme, ko povezuje ustvarjalne subjekte v nova socialna in poslovna okolja. Ko potrošniški družbi postavlja nasproti družbo, temelječo na znanju in inovativnosti, skuša na izviren način najti odgovore na zagate poznega kapitalizma. Zato vztrajno spodbuja interdisciplinarni, medgeneracijski in medkulturni dialog.2.
Dve temeljni načeli tega poslanstva sta spodbujanje nepričakovanih srečanj in skupno reševanje problemov. Iz enih in drugih se rojevajo nenavadna sodelovanja: dobro premišljeni in skrbno načrtovani interdisciplinarni dogodki, kjer je sreča srečati drugega (jaz-sreča- ti). Če bi vprašali pesnika Prešerna, bi dejal, da gre za srečanje, ko »ne vrag, le sosed bo mejak«, sodelovanje pa, ko se reševanja problemov lotimo skupaj, »vsak, kar nas dobrih je ljudi«.

3.
Pred vsakim oblikovanjem prihodnosti si jo moramo najprej drzniti dovolj radikalno misliti. Pri rušenju zakoreninjenih paradigem misel nikoli ne more biti preveč drzna, prav kriza pa je pogosto tisto prelomno obdobje zgodovine, ko se novo sploh zna in zmore boleče izviti iz starega. Kdor hoče danes misliti prihodnost, mora znati misliti zgodovinsko – torej v povezavi družbenih in naravoslovnih ved, globalnega gospodarskega razvoja in usode posameznika.
Paradigma nove družbene realnosti, s katero bo mogoče premagati nakopičene težave, je trajno ravnovesje človekovega duhovnega in ustvarjalnega potenciala z močjo narave.

4.
Če je ravno (po)etično izkustvo umetnosti tisto, ki lahko do temelja pretrese posameznikov pogled na življenje, tedaj so kulturne in kreativne industrije sposobne to izkušnjo novega kolektivizirati in jo vključiti v naš vsakdan, oblikovati novo izkušnjo. Oblikovalsko mišljenje spodbuja procese, ki naj privedejo do boljših storitev in lepših izdelkov, zato gre z roko v roki z mišljenjem prihodnosti kot vztrajnim izumljanjem boljše sedanjosti.

5.
Jedra kreativnih industrij so danes mesta. In prav mreža mest jugo-vzhodne Evrope, ki se plete od Benetk do Aten, od Dunaja do Sarajeva, od Ljubljane do Tirane, od Beograda do Carigrada, je tista izjemna mapa, ki se lahko dvigne nad realne teritorije in meje ter zaplodi ne le virtualna, ampak še kako realna, a skrajno nepričakovana, nenavadna in celo neverjetna srečanja.

6.
V jugo-vzhodni Evropi so doslej goreli številni ognji, ki so zanetili premnoge svetovne spopade (od sarajevskega atentata do bosanske vojne,

od kosovske bitke do kosovske republike). Zakaj bi iz teh silovitih energij ne zmogli »zakuriti« česa bolj ustvarjalnega, zakaj bi namesto teritorialnih in političnih meja raje ne premikali meja mogočega? Pozicioniranje mest srednje in jugo-vzhodne Evrope na zemljevidu ustvarjalnih destinacij sveta bo povečalo njihov prepoznavnost, promoviralo kulturni in gospodarski potencial regij ter privabilo inovativne ljudi, podjetja, projekte in investicije. Kadar zgodovinsko izkušeni nasprotniki sodelujejo pri ustvarjanju novih vsebin, lahko ponudijo post-konfliktni model sodobnemu, konfliktnemu svetu.

7.
Na tej mapi prihodnosti lahko kot domicil Zavoda Big in svojevrsten »kreativni hub« pomembno vozliščno mesto zasede Ljubljana kot mesto prihodnosti, z ravno pravo mero trajnostnega zavedanja, multikulturne dialoške tradicije, zelene samooskrbe, obvladljivih razdalj in velikopoteznih urbanih načrtov. V času, ko si je laže zamisliti globalno »apokalipso kot še tako drobno družbeno spremembo« (dr. Slavoj Žižek), je morda dobro začeti »od malega«: in pogledati, kaj lahko majhna prestolnica majhne evropske države naredi boljšega zase, za druge – in z drugimi! Kajti »neskončno majhno je neskončno bolj skrivnostno od neskončno velikega.
Majhno je prihodnost. Veličina je preteklost.« (Paul Virilio).

8.
Zato za začetek tega procesa Zavod Big mapo kreativne regije projicira na ljubljanske ulice in trge – in nanje postavlja metropolitanske paviljone, v katerih se bodo najkreativnejša mesta regije predstavila z idejami, storitvami in izdelki, ki pomenljivo oznanjajo prihodnost.

9.
In po čem se bodo med sabo prepoznala »kreativna mesta«? Kako si bodo rekla? Zakaj bi na zagate poznega kapitalizma ne odgovorili z besednjakom socialnega protesta in angažiranega upora, s kreativnostjo množic in ustvarjanjem skupnega? Zakaj bi na socialne ruševine Akropole ne odgovorili s Kreapolisi, ne-hierarhično mrežo kreativnih metropol?

10.
Kreapolis je vsako mesto, ki ustvarjalnost svojih prebivalcev in gostov ne zoperstavlja demokraciji polisa, ampak s kombinacijo obeh, kreativnih industrij in participativne demokracije, išče nove učinkovite rešitve starih in novih, še neznanih problemov. S prepoznavanjem in vzpostavljanjem pogojev za takšna ustvarjalna srečanja prebivalcev kreativnih mest Mesec oblikovanja presega regionalne meje in sega po univerzalnih načelih vztrajanja dogodkov v trajanju časa.