Leta 2012 je bila zaključena funkcionalna in estetska prizidava, ki nosi naziv “Vila T”, kot dozidava k eni izmed ljubljanskih vil arhitekta Josipa Costaperaria. Ofis arhitekti so skrbno in premišljeno zasnovali razširitev osnovnega bivalnega prostora, kjer v spodnji etaži živi družina z gibalno ovirano osebo. V etaži nad njo je stanovanje drugega lastnika, kateremu streha novega objekta služi kot njegova terasa.
Vila T je primer uspešne in domiselne dozidave, ki s svojo nevsiljivo podobo nad vse smotrno in uporabno nadgradi in izboljša osnovni prostor za uporabnike, obenem pa nudi zunanjim opazovalcem lepoto in estetiko s svojim zunanjim izgledom.

 

 

T- ista vila

Prizidkarstvo je pri nas razširjen pojav. Temelji na računici: če tule malo razširimo in tamle še kaj nadzidamo, bomo rešili naše bivanjske potrebe za nekaj let. To me spomni na znanca, ki mi je pred časom razkazoval bogato dediščino stoletja starih ženskih oblek. Pripadale so njegovi materi in še pred tem njeni … Še danes bi bile uporabne, če se ne bi v tem času slog oblačenja tako spremenil. Kakovosten material, brezčasen kroj, z zadržanim tradicionalnim dekorjem. Seveda so šivilje vse te obleke večkrat predelale, prilagodile kroj, kaj dodale, prišile, nadšile ali pa popravile poškodbe. Takrat se je to izplačalo.

 

 

Hiša je, kot pogosto pravijo, naša tretja koža, obleka pa druga. Krojačem človeških bivališč pravimo arhitekti. Pred stoletjem je v Ljubljani deloval arhitekt Josip Costaperaria. Znamenita je njegova nadzidava sodne palače. Zgradil pa je tudi več vil in stanovanjskih blokov na Vrtači in v bližini. Ljubljani tridesetih let prejšnjega stoletja je pustil pomemben pečat. Lep primer modernistične vile je vila Dular, ki jo je zgradil leta 1932.

 

 

Avtorji dozidave, Ofis arhitekti, so se zgodovinske substance lotili spoštljivo. Nov programski sklop so v eni potezi pripojili obstoječi vili. Dozidava v obliki črke T je brez dotika postavljena zraven. Oblikovno in volumensko ji nikakor ne konkurira, dopolnjuje jo kot sodoben dodatek, ki presega pojem modnosti. S svojo preprostostjo in izčiščenostjo povzema zgodovinsko brezčasnost. Povedano drugače, dozidava je nova črka, zapisana v pripoved mesta. Arhitekturno misel izraža jasno in nedvoumno. Dozidava nosi ime vila T.

 

 

Naročnik razširitve živi s svojo ženo, dvema otrokoma in psom v spodnji etaži vile. Ker je gibalno oviran, so morali biti vsi dostopi omogočeni brez arhitektonskih ovir. V razširitvi so bili predvideni bivalni prostor s kuhinjo in jedilnico, prostor za shranjevanje koles, nadkrito parkirišče in zunanja terasa na nivoju dvignjenega pritličja.

Enovit bivalni prostor je umeščen vzdolžno pod eno stran črke T. S krajšimi konci se odpira proti vrtu. Meja med »zunaj« in »znotraj« je tanka. Poleti, ko se drsne zasteklitve odprejo, dnevna soba zaobjame še vrt. Druga stran črke T je zaščita za avto, kolesa in zunanjo klančino, ki povezuje bivalni prostor z nivojem mesta. Zgornji del črke T je namenjen terasi. Vila T je oblečena v belo barvan les. Material je izbran premišljeno in se dopolnjuje z obstoječo vilo.

Poseganje v zgodovinsko tkivo je odgovorno dejanje. Če nam neka obleka ni všeč, je preprosto ne nosimo. S hišami je drugače. Vse zgrešene in napačne odločitve kazijo prostor še stoletja. In prav s prizidkarstvom je bilo našemu prostoru narejenega že veliko hudega. Zato je še toliko bolj pomembno, da je bila zgrajena vila T. Dozidavam v urbanem prostoru namreč postavlja visoke standarde.

 

 

MINI INTERVJU Z ARHITEKTOM

Kaj bi svetovali vsem, ki se lotevajo gradnje prizidka?
Ustvariti prijeten dom in interier prostorsko povezati tako z obstoječo gradnjo kot z okolico oziroma vrtom. V prizidku ustvariti prostor, kakršnega obstoječi interier nima, torej svetel, osončen, prostoren in privlačen, s povezavo na vrt in okolico. Zunanjost, obliko in materiale smiselno navezati na obstoječe, lahko tudi kot nasprotje.

Naročnik vile T je gibalno oviran. Kako se to pozna v arhitekturni zasnovi?
Dozidava je svetla in sončna, saj se naročnik čez dan sam ne more gibati in je pretežno sam. Dvostransko je prostor orientiran proti vrtu in zelenju ter svetlobo
in sonce pridobiva iz obeh smeri, prek steklene strehe pa tudi zenitalno. Prostor je glede svetlobe nasprotje obstoječim prostorom v najnižji etaži objekta, ki so bili v zgodovini servisni prostori polkleti. V teh so urejene spalnice in kopalnice ter garderobe. Delno se je znižal nivo vrta, s čimer je bil omogočen dostop gibalno oviranega v naravo. Do ulice vodi klančina.

Kako hiša živi z letnimi časi?
Zaradi transparentnosti proti vrtu interier živi z letnimi časi.

Kakšen je dober naročnik?
Dober naročnik dobro razmisli in navede, kaj potrebuje, ostalo zaupa arhitektom. Poseben izziv za arhitekta so tudi individualne in specifične potrebe, zaradi česar lahko ustvarimo arhitekturo in prostor, ki sta že sama po sebi zanimiva in drugačna.

DATOTEKA
Uvodnik: Mateja Rogelj, Nevsiljiv dodatek
Besedilo: Matevž Granda, T- ista vila
Fotofrafije: Tomaž Gregorič

Vila T, Ljubljana

Arhitektura: Ofis arhitekti
Projektna skupina: Rok Oman, Špela Videčnik, Andrej Gregorič, Tomaž Gregorič, Janez Martinčič, Janja Del Linz, Will Gibson, Andrej Kacera, Jan Smejkal

Statika: Projecta d.o.o.
Strojne napeljave: Jelen & Zaversnik d.n.o.
Elektro instalacije: Jelen & Zaversnik d.n.o.

Leto načrtovanja: 2009
Izvedba: 2010-2012

Površina parcele: 748 m2
Pozidana površina: 56,60 m2
Uporabna površina: 43,60 m2

Omogočajo: