Daljnovidnost pogleda na opuščeno in odvečno na nekdanjem industrijskem obratu jeseniške železarne so arhitekti arhitekti skupine Soba; Marjeta Fendre, Peter Ličen, Petra Ostanek, Tinka Prekovič leta 2012 prevedli v svojo zasnovo novega urbanega prostora. Opuščeni objekti železarne so v sebi skrivali potencial za dvig kvalitete urbanega življenja, nove priložnosti za socializacijo prebivalcev, popestritev mestnega utripa in izboljšavo izgleda mestnega prostora. Kajti, kot pravijo avtorji projekta: ”Lepo mesto je mesto, ki ga imajo prebivalci radi.”.
Bravo, Jesenice!
Na Jesenicah prepoznali bogato industrijsko dediščino kot razvojni potencial
Na pobudo občine je skupina arhitektov Soba (Ličen, Fendre, Ostanek, Preković) na edinem še neporušenem predelu jeseniške železarne, območju Fiprom, leta 2009 uresničila prvi del zamisli z zunanjo ureditvijo, oktobra lani pa še sklepno fazo tega velikopoteznega projekta: pokrito in odprto tržnico v očiščeni industrijski hali, muzej na prostem in mostovž proti mestu. Pozorno oblikovanje tlakov in urbane opreme, zakoreninjeno v industrijski estetiki, nekdaj tovarniška dvorišča približuje merilu človeka. Objekti so očiščeni do gole konstrukcije in fasadne lupine, program tržnice pa je zapakiran v razgiban prostostoječ kontejner pod strešno repeticijo starih betonskih konstrukcijskih vešal. Vsem tistim, ki ob vonju železniških tirov in tavanju pod velikimi smogastimi silosi začutijo nedoločljivo hrepenenje in domačnost, bo zaigralo srce. Drugim, nejevoljnim zaradi spominov na propadlo industrijo, pa bo čas pokazal, kako pomembno je imeti korenine. Z novo ureditvijo so Jesenice naši industrijski dediščini odprle vrata v svetlejšo prihodnost.
Mini intervju z avtorji projekta
——————————————
Kako bi opisali svoj način posega v prostor? Najboljše strani projekta?
Način posega je primer reciklaže prostora z uporabo njegove preteklosti oz. identitete tako v oblikovanju kot v vsebini. Z umikom železarne je prostor Fiproma ostal prazen, a tako kot poprej je bil odrezan od preostalega dela mesta. Z umestitvijo tržnice kot vitalnega dela pa mesto prvič v zgodovini povezujemo v prekrvljeno celoto. Jesenice imajo v primerjavi z drugimi mesti, kjer se razvoj dogaja predvsem na obrobju in ob vpadnicah, redko priložnost razvijanja navznoter.
So Jeseničani prenovljeni prostor že vzeli za svojega, kakšni so odzivi?
To bo pokazal čas. Tako kot arhitekt lahko oblikuje hišo, ne pa doma, lahko oblikuje tudi tržnico, ne pa živahnosti na njej. Na dan otvoritve je v snežnem metežu na odprti tržnici skupaj z vsemi nami zmrznila vsa solata. Predvidena funkcija odprtega nadkritega dela tržnice je bila prodaja sezonske zelenjave in pridelkov okoliških kmetij – okoliške kmetije pa v januarju ne prodajajo solate! Torej se je potreba investitorja spremenila in s tem namembnost posameznih prostorov na tržnici. Skupaj z investitorjem smo že našli preprosto in cenovno ugodno rešitev tega problema.
Če bi si morali zamisliti živo dogajanje čez deset let, kakšna bi bila idealna slika območja tedaj?
Idejni projekt je obdeloval področje vseh obratov Fiproma. Še neizveden ostaja severozahodni del, kjer je bila v osnovnem projektu predvidena mestna knjižnica, kasneje pa smo zanj z namenom iskanja investitorja izdelali tudi študijo športnega hotela in centra eksperimentov.
Kaj je investitorje prepričalo, da ohranijo obstoječe objekte?
Investitor sam – občina Jesenice oz. njen tedanji župan – je verjel v vizijo tovrstne prenove in se zanjo tudi osebno zavzemal.
Je bila statična sanacija zahtevna?
Obstoječi objekti so nepoškodovani prenesli kar nekaj potresov in hudih zim, niso pa niti približno prenesli sodobnih gradbenih predpisov. Vsi armiranobetonski palični nosilci so statično sanirani in oplemeniteni s karbonskimi trakovi.
Kakšen je potencial industrijske dediščine pri nas in kateri tuji projekti so vam bili za vzor?
Da v Sloveniji ne izkoristimo obstoječe izrazite identitete, ne pomeni le neizkoriščenosti kulturnega, temveč tudi gospodarskega potenciala. Gospodarska panoga, ki temelji na izkoriščanju identitet posameznih lokacij, je turizem. Najlepši primer je Porurje, kjer so v zadnjih 30 letih načrtno vlagali v ohranjanje industrijske dediščine. Danes je to največji nemški turistični produkt, s katerim se ponašajo na vseh sejmih in ki privablja množice ljudi.
Je vaš projekt lep ali dober ali morda kaj tretjega?
Lepo mesto je mesto, ki ga imajo prebivalci radi. Lepa tržnica je živahna tržnica.
DATOTEKA
Uvodnik: Zala Bokal, ”Lepo mesto je mesto, ki ga imajo prebivalci radi.”
Besedilo: Janja Brodar, Bravo Jesenice!
Foto: Miran Kambič
Arhitektura: Soba d.o.o.: Peter Ličen, Marjeta Fendre, Petra Ostanek, Tinka Preković
Leto izvedbe: 2012
Lokacija: Jesenice
