Nič nenavadnega ni, če se stare zgradbe pretvarjajo v nekaj drugega. Tudi cerkve so lahko več kot le zbirališča vernikov. Torej, kaj potem, ko prostor ni več uporaben za predvideni namen? Kako postopiti in kako bi lahko obstoječa stavbna struktura sprejela novo funkcijo? V nizozemskem mestu Maastricht so arhitekti Merkx + Girod izkoristili prostora dominikanske cerkve in so umestili čudovito knjigarno. Sam prostor se že več kot 200 let ne uporablja kot cerkev. Preden je postal knjigarna, je služil kot parkirišče za koles, izpitna dvorana za študente, božični trg in prizorišče raznih prireditev in dogodkov.
V knjigi Izvir (CZ, Moderni klasiki, 2009) pisateljice Ayn Rand genialni arhitekt Howard Roark kot svoj življenjski projekt snuje tempelj, prostor, namenjen kontemplaciji, filozofiji in estetiki. To bi bil prostor, ki bi ponujal razkošje udobne intime, hkrati pa omogočal druženje in srečevanje ljudi v atmosferi vzvišene estetike in etike.
Stari cerkveni tempeljski objekti, obdarjeni z razkošnimi prostorskimi dimenzijami in ozaljšani s stoletno patino pretečenega časa, so še posebej primerni za preobrazbo v sodobne templje. V dobro založenih knjigarnah se je moč napajati z neizčrpno močjo znanja. Ni ga problema, dileme, situacije, ki je ne bi že nekdo zapisal v knjigi, pravijo. Arhitekturna zasnova nove knjigarne izkorišča razkošno zgodovino in volumen stare dominikanske cerkve. Arhitekti so v prostor vstavili monumentalno črno pohodno konstrukcijo, ki služi kot stojalo za knjižne police. Zasnova ne skuša obstoječega prostora ne preseči ne negirati, ampak poudarja prostorsko izkušnjo. Projekt je prejel prestižno nagrado za nizozemski interier leta (Lensvelt de Architect Interior Design Award), pri Guardianu pa so ga razglasili za “verjetno najlepšo knjigarno na svetu”.
DATOTEKA:
Uvodnik: Elena Budjakoska, Knjigarna, cerkev in kava
Besedilo: Nina Štrovs, Tempelj
Fotografije: Roos Aldershoff
www.roosaldershoff.com
Arhitektura: Merkx+Girod, sedaj Merk X
Lokacija: Maastricht, Nizozemska