Mariborski Vetrinjski dvor je pomemben mestni prostor, ki je skozi čas spreminjal svojo namembnost in ime. Z obnovo med letoma 2007 in 2010, za katero sta arhitekta Maruša Zorec in Matjaž Bolčina prejela Plečnikovo medaljo, pa se je kot kulturni hram razodel širši javnosti. Služil je tudi kot sedež zavoda MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture, nato pa prešel v upravljanje javnega zavoda Narodni dom Maribor, ki mu je namenil sedanje poslanstvo.
Slednje je večnamensko, razstavno in produkcijsko prizorišče. Prenovljeni in preurejeni prostori dvora so javna kulturna infrastruktura, prilagajoča se dinamičnemu dogajanju pestrega nabora vsebin. Tako dvor ni tog spomenik preteklosti, temveč urejen, odprt in dostopen prostor priložnosti kulturnega razvoja in predstavnosti.

 

 

Kako je Naskov dvorec spet postal Vetrinjski dvor

Jedro najpomembnejše meščanske hiše na robu vzhodnega mestnega obzidja v Mariboru datira v 14. stoletje, a je poznobaročno obdelano. S spreminjanjem oblike, vsebine (v letih 1785–1806 je gostil prvo mariborsko gledališče, do leta 1814 sedež okrožnega urada …) in lastnikov je dvorec spreminjal tudi svoje ime, a se danes ponovno predstavlja s prvim zapisanim poimenovanjem – Vetrinjski dvor. Prenovo objekta kulturne dediščine, ki je v letu 2010 gostil razstavo slikarja Salvadorja Dalija in festival Magdalena, je odlično opravila skupina Arrea.

 

 

Poleg podiranja vseh nepotrebnih, dodanih zidov in praskanja po stenah preteklosti, da bi izluščili prvobitno zasnovo, so značilni posegi še nove povezave zunanjosti in notranjosti ter izostrena črna linija, ki vodi iz na novo urejenega dvorišča na zunanji gank, se vije skozi prostore in obiskovalca vabi, da srka zgodbo s spoštljive distance.
Maribor s kakovostno prenovo ubira prve korake proti naslovu kulturne prestolnice, v samem dvorcu, ki je namenjen predvsem slikarskim in drugim vizualnim umetnostim, pa se že danes kuje program težko pričakovanih prireditev v letu 2012.

 

 

 

DATOTEKA

Uvodnik: Zala Bokal, Javna skrinja zakladov kulture
Besedilo: Tea Pristolič, Kako je Naskov dvorec spet postal Vetrinjski dvor
Fotografije: Miran Kambič

Arhitektura: Maruša Zorec, Matjaž Bolčina; sodelavci: Martina Tepina, Žiga Ravnikar, Klara Zalokar, Andrej Blatnik
Lokacija: Maribor
Leto izvedbe: 2009