Japonski arhitekturni biro Tezuka architects sta leta 1994 ustanovila mož in žena – Takaharu in Yui Tezuka. Vse od takrat se biro ukvarja s človeško dejavnostjo in povezanostjo, ki jo uteleša z jasno izraženimi idejami.

 

 

 

Terasa + terasa + terasa = hiša

Pred časom sem potoval po Japonski. V neki tokijski knjigarni mi je prišla v roke knjiga del arhitekturnega biroja Tezuka. Prvotno zanimanje se je hitro razvilo v navdušenje in se že bližalo evforiji. Tako jasno izražene arhitekturne misli ne zaslediš pogosto. Popolnoma neobremenjene z obstoječimi vzorci, pa hkrati tako prežete z naravo in okoljem.

Ker nisem imel nobenega itinerarja, sem se v nekaj minutah odločil, da si ogledam eno njihovih del. Mojo pozornost je pritegnil “Natural science museum” v Matsunoyami. Mladeniča, ki je listal poleg mene, sem vljudno vprašal, kje ta objekt stoji. Knjiga je bila namreč v japonščini. Potem ko se je okoli mene zbrala vsa knjigarna, se je v množici našel nekdo, ki je znal v angleščini pojasniti, kam moram. Sledila je nekajdnevna pot do mojega cilja. A tega tukaj ne bom opisoval. Na pot sem seveda vzel knjigo in jo na vlakih podrobno preučil.

Japonska je raznolika dežela. Njihova tradicija ima globoke korenine. Stvari so na videz preproste, a vse ima svoj red in razlog. Vse to sem doživljal tudi v delih arhitektov Tezuka. Hiše so nezapletene, ambienti so bogati. Ideje so preproste, materiali vsakdanji, arhitektura igriva in duhovita. Običajna streha postane terasa, fasade so pomične, dnevna soba je vrt, napušč je okno … In še bi lahko našteval miselne obrate v dojemanju arhitekture.

 

 

“Deck house” je nastala marca leta 2012. Lesene terase se nalagajo druga na drugo, kot odprti predali omare. Spodnji sega najdlje, srednji je malo krajši in vrhnji najkrajši. Med njimi so lestve, po katerih lahko stanovalci hiše prehajajo. Na severni strani so “predali” poravnani. To je ulična stran, kjer je vhod. V pritličju so spalnice, v nadstropju enoten bivalni prostor in na vrhu še terasa. Stopnišče na severnem delu povezuje hišo. Na jugu pa se bivalni prostor razteza od vrta prek razprtih teras do strehe.

 

 

Produkcija arhitektov Tezuka je konstantna. Skoraj vsak mesec končajo en objekt. Prevladujejo stanovanjske hiše, ne manjka pa tudi muzejev, bolnic, poslovnih stavb, vrtcev in šol. Ne morem mimo njihovega vrtca Fuji v Tokiu. Tloris krožne oblike ima veliko notranje igrišče. Okoli so nanizane igralnice. Streha je ogromna terasa, s katere e spuščajo tobogani. Prebadajo jo drevesa. Morda se ravno pri tem projektu najbolj jasno kaže njihov odnos do arhitekture. Vrtec ni le vrtec, ampak je objekt igre. Vsak objekt je svet zase in materializira lastno bistvo.

Na koncu svojega popotovanja sem prišel do iskanega muzeja. V neokrnjen gozd je umeščen objekt, ki bi iz zraka spominjal na zvitega črva, ki dviguje en konec k nebu. Kdo drug bi morda namesto črva videl kakšno starodavno mitološko gozdno bitje. Muzej je napolnjen z artefakti iz narave. K nebu segajoči rep odpira poglede nad krošnje. Poleg tega je lovilec zvokov. Človek je ob doživljanju stolpa presenečen, kako bogata je zvočna slika gozda. Del fasade od tal do stropa zamejuje nekaj centimetrov debelo akrilno steklo. Ko v zimskem času objekt prekrije sneg, postane predmet znanstvene analize zvedavih obiskovalcev. Muzej pooseblja znanost. Tako sem prišel do zaključka, da arhitektura arhitektov Tezuka živi bistvo svojega namena, brez odvečnosti in brez pomanjkljivosti.

 

 

 

Sprašuje Matevž Granda, odgovarja arhitekt Takaharu Tezuka

Kakšen je vaš pristop k arhitekturi?
Oblikujemo način življenja.

Mislim, da so vaši projekti izredno jasni, čisti. Kako to dosežete?
Naredimo sto maket in najdemo rešitev.

Sto maket!
Vsaj. Tako marsikaj postane jasno.

Zasnovali ste veliko družinskih hiš. Kaj je pomembnejše, lokacija ali funkcionalnost?
Oboje. Toda oboje mora biti povezano. Nikoli ne popustimo funkcionalnosti, tudi če je lokacija objekta specifična.

Je težko prepričati naročnika, da sprejme kakšno radikalno novost?
Na srečo naši naročniki razumejo naš stil.

Ali kdaj kak projekt zavrnete?
Tudi.

Zakaj?
Če se nam zdi etično sporen.

Kakšen odnos imate do tradicionalne japonske arhitekture? Vpliva na vaše delo?
Ukvarjamo se z arhitekturo kot bistvenim delom človekovega bivanja, eksistence. Bivanje razumemo predvsem kot določeno klimo. Naš način razumevanja arhitekture je vedno enak, arhitekturna zasnova pa se spreminja glede na klimo vsake lokacije.

 

 

DATOTEKA
Uvodnik: Urška Gregorič, Jasnost ideje
Besedilo: Matevž Granda, Terasa + terasa + terasa = hiša
Fotografije: Katsuhisa Kida/FOTOTECA

Deck House, Kodaira-shi, Tokio, Japonska
Arhitektura: Tezuka Architects
Statika: OHNO JAPAN Co., Ltd.
Oblikovanje svetlobe: Masahide Kakudate/Masahide Kakudate Lighting Architect & Associates, Inc.
Krajinska arhitektura: Masako Yamazaki, Hiromi Iwao/GA yamazaki inc.
Površina parcele: 230,36 m2
Površina: 142,92 m2
Tlorisna površina: 81,55 m2

Omogočajo: