V osrčju Pirana, pod cerkvijo Svetega Jurija, se med kamnitimi zidovi skriva zeleni raj. Obseg zasebnega vrta je približno 250 m2  in je razdeljen v štiri nivoje. V resnici gre za zelo minimalistično a hkrati zelo učinkovito oblikovanje z uporabo kamna ter  avtohtonih rastlin. Nizanje manjših ambientov vzdolž vertikale povezujejo kamnite stopnice. Nagrada, ki nas čaka na vrhu pa je neprecenljiva – razgled na morje.

 

 

ZELENO RAZKOŠJE POD CERKVIJO SVETEGA JURIJA

Slikovito srednjeveško jedro Pirana z ozkimi ulicami in veliko gostoto kamnitih hiš, ki se stiskajo pod cerkvijo svetega Jurija, je prav gotovo najlepši prostor slovenskega mediteranskega okolja. Za vrtove v njem skorajda ni bilo prostora, le ozek pas, ki kot ogrlica objema cerkveno obzidje, je ostal nepozidan. Nekaj hiš je bilo tako obdarjenih z dragocenim koščkom zemlje, ki so si ga lastniki uredili v skladu s svojim potrebami in okusom. Vrt, ki vam ga predstavljamo, izstopa po svoji skladnosti in urejenosti ter do zadnjega kotička izkoriščeni izjemni lokaciji.

 

 

Lastniki so leta 1996 postopoma in z velikim občutkom za prostor, rastline in njihovo medsebojno sožitje pričeli urejati svoj ozki in v štiri nivoje deljeni vrt. Zasnovan je tako, da sicer obsežna površina ne zahteva veliko dela: zasajene so avtohtone mediteranske rastline, ki tako poleti kot pozimi ne potrebujejo posebne nege. Največ dela je z rezanjem rastlin, ki se v poletnem času tako razbohotijo, da bi vrt, če bi ga zapustili, kaj kmalu postal domovanje Trnuljčice.

 

 

Štirje nivoji vrta so med seboj povezani z ozkimi kamnitimi stopnicami. Prvi vrt je nadaljevanje dnevnega prostora, atrij, ki je z vseh strani obdan z bližnjimi mejami. Tla so kamnita, prav tako stene, ki podpirajo hrib in navzgor vodeče stopnice. Vse je prepleteno z bršljanom, med katerega so vpleteni grmički kaper, ki najdejo še tako majhno razpoko za svojo rast. Za prve jutranje kave in zadnji kozarec vina pred spanjem.

 

 

Naslednji vrt nas čaka v drugem nivoju, v katerem se že sluti bližina morja: svetloba je intenzivnejša in tu že zapiha veter. Središče je vodnjak na kamniti preprogi, prostor pa obkroža pergola s kamnitimi stebri, ki dajejo prostoru antični pridih. Rastline, ki ga zaznamujejo, so še vedno vzpenjavke. Prekrivajo kamnite stene in rastline, ki obrodijo sadove: kakijevo drevo in trto s črnim grozdjem.

 

 

Tretji vrt je najobsežnejši. Z njega se nam že odkrije pogled čez strehe, na morje, na nasprotni strani pa na zvonik cerkve svetega Jurija, ki svojo navzočnost oznani vsakih petnajst minut. Še ena posebnost tega dela mesta. Osrednja travna preproga je obdana s pasom dišečih grmovnic, od sivke, rožmarina do brinov in drevesa oljke. Tu pa raste tudi cvetoča vzpenjavka, ki se je že povzpela v zadnji, najmanjši četrti vrt in ga ovila kot lahno poletno ogrinjalo. Od tu je morje kot na dlani. Lahko ga gledamo in globoko vdihnemo. Vsak izmed štirih vrtov ima tudi svoj “gospodarski” del, prostorček, v katerem se pri roki, brez nepotrebnega prenašanja po stopnicah shranjuje vse potrebno za vzdrževanje in za uživanje. Prostori so diskretno umaknjeni in ne motijo, prej dopolnjujejo podobo vrta. Za konec velja omeniti še, da je vrt, tako po-ve-zovalne stopnice kot posamezni ambienti, ponoči lepo osvetljen. Res pravo mediteransko razkošje.

 

 

DATOTEKA
Uvodnik: Anja Deržič, Gor po nagrado
Besedilo: Špela Kuhar, Zeleno razkošje pod cerkvijo Svetega Jurija
Fotografije: Miran Kambič

Naročnika: Znana in Tone Strnad
Površina: ok. 250 m2
Lokacija: v središču Pirana
Leto pričetka urejanja: 1996

Omogočajo: