Prenovljeno staromeščansko stanovanje v prestolnici je dom številnih umetniških del slovenskih avtorjev. Zakaj se je naročnik izogibal običajnim oblikovalnim trendom in večino investicije vložil v umetniška dela? Ker samo umetniki s časom povečujejo vrednost, vendar jih je ob želji po spremembi lahko zamenjati. Kako pa se lotiti interierja, pri katerem želimo, da umetnost izstopa? S preprostim oblikovanjem, belo barvo in ravnimi linijami..

 

 

Umetnost kot investicija, atipična zgodba o minimalističnem stanovanju

Za razliko od žal tipičnih zgodb, kjer posameznik za nakup domovanja aktivira vse lastne finančne zmogljivosti – in neredko tudi tiste svojih bližnjih – ter se skoraj po pravilu še dolgoročno zadolži, gre v tem primeru za naročnika, ki novo stanovanje razume izključno kot investicijo z dodano vrednostjo. To ni zgodba o pogajanju s prodajalcem za variacijo zneska nakupa v vrednosti notarskih stroškov, o preštevanju nanosov laka na obstoječem parketu ali o špekulaciji o številu sezon, ki ga stavbno pohištvo še zdrži brez temeljitega posega. Za prenovo 100 kvadratnih metrov velikega meščanskega stanovanja v središču prestolnice je bilo ob dotrajanem, a še vedno uporabnem izhodiščnem stanju namreč namenjenih več kot 1100 € na kvadratni meter bivalne površine. Naročnik, podjetnik v poznih tridesetih, je prisluhnil predlogom arhitektke in privolil v drzno in tvegano preoblikovanje prej pisanega sestoja naključnih bivalnih sledi v nekakšno bivalno galerijo – dom, kjer dominirajo umetniška dela.

 

 

Avtorica prenove se je samozavestno lotila preverjenega arhitekturnega pristopa poenotenja po funkciji, velikosti in obliki različni bivalnih prostorov z belo barvo – ne le vseh stenskih in stropnih površin, temveč tudi celotnega stavbnega pohištva. Idejo je spremljala odločitev za veliko celostenskih vgradnih pohištvenih kosov, ki dosledno sledijo tej logiki. Kljub enotni barvi prenova ne zabriše nekaterih ključnih  brtniških detajlov prejšnjega časa – oblikovanja vrat in oken, zaključnih letev na parketu in obstoječih vgrajenih niš. V takšen izčiščen prostor vstopijo temne hrastove deske na tleh in izbrani kosi prostostoječega pohištva, zlasti pa pridejo do veljave kiparska in slikarska dela sodobnih slovenskih avtorjev, ki vzpostavijo značaj posameznih bivalnih ambientov: od dramatične zgodbe slikarja Jakšeta v dnevni sobi in močno prezentnih podob Bravničarja v spalnici do subtilnih Zakrajškovih grafik, ki nastopajo v jedilnici in na hodniku, ter serije Pugljevih plastik, ki jih je moč najti po vsem stanovanju.

 

 

Zanimivo je slediti naročnikovi logiki, v skladu s katero je poleg trendovskih gradbenih ali pohištvenih posegov večina sredstev pri prenovi vloženih v umetniška dela. Argumentacija je bila skrajno pragmatična, saj ravno ta ohranjajo ali večajo svojo vrednost in so ob spremembi okusa ali počutja lažje zamenljiva. V času, ko se vlaganja v umetnost na institucionalnih ravneh, bodisi v infrastrukturo bodisi v podporo dejavnosti, neprestano zmanjšujejo, nas zasebne mikroinvesticije v  osamezne sklope del dodatno utrjujejo v kritičnem uvidu o tem, da je v družbi preveč uveljavljen odnos do umetnosti, ki slednjo razume izključno kot muho sanjačev in nepovraten strošek investitorja.

 

 

Odgovarja arhitektka Ivana Hainz

 

 

Na kaj si v ustvarjalnem procesu prenove stanovanja najbolj ponosna?
Pri samem procesu prenove stanovanja ali hiše je zelo pomembno prisluhniti stranki in njenim željam ter znati te želje prevesti v  funkcionalen in za bivanje prijeten dom. Najbolj sem ponosna na svoj osebni pristop in prijateljski odnos, s katerim dobim najboljši uvid v vizijo ustvarjanja individualnega bivalnega prostora.

V svoje stanovanjske projekte poleg arhitekture pogosto vključuješ elemente z ostalih področij umetnosti. Ali in kakšna umetniška dela si privoščiš v lastnem domu?
Trenutno si lahko privoščim dela svojega moža (smeh), poleg njegovih slik, grafik in ilustracij pa se najdejo tudi dela umetnika Blaisa Rosenthala iz Kalifornije in Simona Kajtne.

Si arhitektka mlajše generacije. Kakšne so tvoje izkušnje s pridobivanjem dela na trgu v današnjih razmerah?
Najboljši način pridobivanja dela je zadovoljna stranka ali izvajalec del –to je hkrati tudi najboljši način oglaševanja. Začetki so počasni, vsak projekt je naložba v prihodnost.

 

 

Odgovarja investitor

Kako ste izbrali arhitektko?
Prepričala me je z lepo komunikacijo in s prizadevanjem za razumevanje mojih osebnih značilnosti in pogledov na svet. Ustrezna  komunikacija in sodelovanje, ki omogoča harmonizirano končno rešitev.

Kako ste prišli do odločitve, da bodo prenovo stanovanja pomembno zaznamovala umetniška dela?
Osebna zavest, da je pomemben sestavni element višjega nivoja bivanja umetnost, še posebej likovna, ki s svojo prisotnostjo vpliva na vibracijo prostora in izraža naravno vodilo človeka, da se povezuje z lastnim bistvom.

Kakšna je empirična razlika med bivanjem v takšnem domu in v siceršnjem stanovanju?
Izhajam iz družine, kjer cenimo umetnost. V prejšnjem bivališču imamo še več umetniških del. V novem stanovanju sem se odločil za modernejšo izvedbo, kjer smo z umetniškimi deli ustvarjali ambient

 

DATOTEKA:
Uvodnik: Eva Vasileska, Dom v galerijo
Besedilo: Aleksander Vujović, Umetnost kot investicija, atipična zgodba o minimalističnem stanovanju
Fotografije: Luka Kaše

Minimalizem in umetnost – oprema stanovanja v centru Ljubljane
Avtorica projekta: Ivana Hainz
Velikost: 110 m2
Kuhinjski aparati: Siemens