Spogledljiva arhitektura

Stanovanje, ki domuje v Dukičevem bloku v centru Ljubljane, so Sadar+Vuga arhitekti dokončali leta 2012, torej pred 6 leti, čeprav se zdi, da se je to zgodilo okoli leta 2050 oz. nekoč v prihodnosti. Interier stanovanja je sterilen in minimalističen, oblikovanje je tiho, vzdušje pa dramatično zaradi pohištvenih kosov. Tako je je lahko dom za  sakogar ali nikogar, predstavlja pa mrzel prostor ali drugače definirano domačnost. O tem, kako je potekal proces projektiranja, smo se pogovarjali z arhitektom Boštjanom Vugo. (link do angleške različice: https://bigsee.eu/flirtatious-architecture/) Tu ni nikogar Morda
Beri dalje →

Categories: Blog, Interier|Tags: |

Hiša na Tinosu – kamnita vasica v malem

Grčija je dežela polna zgodovine, brez katere si današnjega sveta ne moremo predstavljati - in prav tako bogat s kulturo in spomini je grški otok Tinos, ki domuje v Egejskem morju. Njegov teren zaznamujejo terase, po katerih so zasajene male vasice, ki jih povezujejo kamnite poti in zidovi. Leta 2009 je bila na tem otoku zaključena hiša, ki je plod dela arhitekturnega biroja mXarchitecture in je bolj kot hiša prava vasica v malem, spoštljivo postavljena na ruševine stare tradicionalne pozidave na robu vasi. Je kompleksna in organska kot življenje,
Beri dalje →

Categories: Blog|Tags: , |

Pojdimo po navdih na Švedsko!

Teorijo se lahko naučimo, a v praksi šele vidimo kako stvari zares potekajo. Krajinski arhitekt Sven-Ingvar Andersson je bil mojster obojega. Skozi projekt ureditve svojega vrta Marnas, je obenem načrtoval in vrtnaril z veliko mero prilagajanja in spreminjanja. Vrt se je spreminjal s časom, kot so se spreminjale tudi ideje.     Kokošji tek skozi vrt krajinskega arhitekta  Sven-Ingvar Andersson, rojen leta 1927 na Švedskem in umrl leta 2007 v Kopenhagnu, je izobrazbo krajinskega arhitekta pridobil leta 1954 na alnarpski univerzi na Švedskem. Kot asistent Carla Theodorja Sorensena in
Beri dalje →

Brezčasnost materiala

V letu 2011 je Davor Mateković skupaj s svojim birojem PROARH začel z načrtovanjem prenove tradicionalne hiše v Kumrovcu. Izstopa po inovativni uporabi slame tako na strehi kot fasadi ter kot celota govori o poglobljenem razumevanju tradicije in njene interpretacije. V letu 2013 je bila nominirana za nagrado Hiše Awards.       Haiku hiša Sodobna slamnata koča - sodobna interpretacija tradicionalne zagorske hiše Besedilo: Nina Štrovs, april 2013 Nekatere stvari so tako preproste, logične in zlite z okoljem, da se zdi, da obstajajo že od nekdaj. Ne da
Beri dalje →

Categories: Blog|Tags: , |

Prebujenje vseh čutov

Vrtovi in hiše so narejeni zato, da nam godijo in ustrezajo našim potrebam. Enostavno morajo biti narejeni tako, da uživamo v obeh. Krajinskoarhitekturni biro Landscape d.o.o. je leta 2008 v sodelovanju z naročnikom izdelal krasen vrt na slovenski obali. Kamen, dišavnice in skulptura pa so tri besede, ki so bistvo vrta. Narejen je tako, da zadovolji in prebudi vse človekove čute.     KAMNITI VRT DIŠAVNIC Ko pomislimo na Mediteran, se nam v misli prikradejo podobe neskončnega horizonta morja, kamnitih zidov in bogatega rastlinja. In če govorimo o mediteranskem
Beri dalje →

Zelenje = Človek = Mesto

Ljudje si ne znamo predstavljati mesta brez zelenja. Je eden ključnih elementov mesta, prav tako kot so hiše, ljudje, ceste in avtomobili. O tem sta več kot desetletje nazaj pisali Maja Simoneti in Maša Šorn in odtlej se v mišljenju, da je zelenje del mesta, ni veliko spremenilo. In tako je prav! Njegov vpliv na človekovo delovanje ima velik pomen, tako psihično, fizično kot iz estetskega vidika.     SOBA Z RAZGLEDOM Narava je v mestu doma. Tako kot hiše in ceste gosti mesto tudi rastline, vodo, hribe in
Beri dalje →

Arheološki park Principij

Arheološki park Principia na Reki nadgrajuje tipologijo arheoloških nahajališč na vzhodni jadranski obali, saj običajni dvodimenzionalni obdelavi doda monumentalni vidik. V rimskih vojaških mestih castrum, nanizanih vzdolž meja rimskega imperija, je bila principia osrednji prostor vojaškega poveljstva. V Dalmaciji so ostanki takšnih konstrukcij redki, v fragmentih so ohranjeni le v dveh primerih.     Artikulirana oblikovna rešitev je rezultat natečaja. Arheološko območje je jasno zarisano in poteze v prostoru sledijo njegovi logiki. Vertikalna obroba nahajališča je zaščitni okvir dragocene vsebine. Nahajališče je kot običajno na nižji koti kot mesto,
Beri dalje →

Zelena arena

Projekt Zelena arena obsega ureditev površine, na kateri vsak teden deluje tržnica. Leži vzdolž najpomembnejše prometnice mesta Cavallino, ki kraj povezuje s pristaniščem Punta Sabbioni, pomembno povezavo z Benetkami.     Projekt združuje različne funkcije – zelen javni prostor, odprto areno za kulturne dogodke ter servisni prostor za avtobuse in parkirišče. Prenova je degradirani prostor z drobnimi posegi spremenila v zelen trg. Oblika arene je rezultat obstoječega reliefa v prostoru, preoblikovanega v mehke terase, ki se stekajo proti parku v sredini.     Ker gre za prostor brez zgodovinskega
Beri dalje →

Trg Kálmana Szélla

Na budimski strani mesta so uredili eno najprometnejših transportnih vozlišč z zelo obiskanim trgom. Zaradi toge mreže tramvajskih in cestnih povezav v prostoru je bil velik del naloge arhitektov čiščenje in racionaliziranje medprostorov. Predvsem pa je zasnova v ospredje postavila pešca. Trg so tudi ozelenili, in sicer tako, da zelenje ne moti množic, ki drsijo mimo: preračunali so poti pešcev in zelenje umestili na območja, ki so neprehodni žepi.     Popolna prenova je pomenila tudi rušenje postajališč iz časa komunizma ter odstranitev trgovskih paviljonov in starih tramvajskih napeljav.
Beri dalje →

Spomenik holokavstu

Spomenik holokavstu je postal referenčna točka v središču Bologne. Bogati panoramo mesta ter vabi k refleksiji in spominu na tragedijo holokavsta. Spomenik je umeščen na trg nad postajališčem hitrega vlaka. Mehko stopničena ploščad iz belega kamna uokvirja temno skulpturo, ki je umeščena natančno pravokotno med dvoje obstoječih kamnitih zidov.     Skulptura je izdelana iz dveh simetričnih struktur iz kortena, velikosti 10 x 10 m. Stojita si nasproti in ustvarjata medprostor, pot, ki se s širine 1,6 metra zoži na le 80 centimetrov, kar ustvari takojšen občutek utesnjenosti, neugodja.
Beri dalje →

Nacionalni muzej fotografije Marubi

Zasnova muzeja fotografije želi spodbujati dialog med tradicijo in sodobnostjo. Obstoječo stavbo, ki jo je zasnoval slavni albanski slikar, fotograf in arhitekt Kolë Idromeno, so spoštljivo prenovili.     Sodobna intervencija obsega pet »funkcionalnih škatel«, razporejenih ob stari stavbi in znotraj nje. Ena od njih stoji pred muzejem in obiskovalce vabi k ogledu, zunanji prostor pa se prelije v muzejsko pritličje s čitalnico ter prostori za delavnice in občasne razstave.     Stalna razstava je kronološko razporejena po treh tematskih sobah, ki prikazujejo tri faze klasične fotografije: fotostudio, temnico
Beri dalje →

Prenova kulturnega doma v mestu Blaj

Kulturni dom v manjšem romunskem mestu Blaj stoji v zgodovinskem središču mesta. Leta 1930 je stavbo zgradil arhitekt Victor Smigelschi iz Bukarešte, prvotno pa je bila namenjena Transilvanski zvezi za romunsko literaturo in kulturne dogodke romunske javnosti.     V šestdesetih letih so jo predelali v mestni kino, leta 1995 pa je skoraj do tal pogorela. Poškodovani sta bili streha in glavna dvorana, zato je do leta 2012 samevala, nato pa se je mestna uprava lotila prizadevanj za prenovo in iskanja nove funkcije.   Po prenovi je kulturni dom
Beri dalje →

Carturesti Carusel

Zgodovinska stavba v središču Bukarešte je bila prvotno zgrajena kot banka, v petdesetih pa je bila spremenjena v trgovino z oblačili. V devetdesetih letih so trgovino zaprli, stavba pa je počasi propadala. Po zadnji obnovi je ponovno zaživela kot knjigarna.     Stalnica stavbe je spreminjanje skozi čas; lupina ostaja, napolni pa se z novo vsebino. Zasnova obnove sledi življenju stavbe: vsi novi deli so jasno vidni in njena trenutna funkcija je le drobec v zgodovini. Sledi prenov skozi čas – vidni betonski zidovi in vrste nosilcev – so
Beri dalje →

Muzej ikon

Betonska konstrukcija v slogu Le Courbusierjeve hiše Dom-Ino je bila zapuščena vse od padca komunizma. Vanjo so se odločili umestiti muzej pravoslavnih ikon. Lokalni arhitekturni biro DEA Studio naj bi zasnoval zunanjo lupino, nemški biro Bolles+Wilson pa interier za razstavo 300 pravoslavnih ikon.     Fasada z drobno modulacijo okenskih odprtin v debelih zidovih išče vzporednice s srednjeveško mističnostjo. Prostori za zaposlene obsegajo klet z arhivom ter pritličje z laboratoriji in pisarnami. Osrednji del pritličja in nadstropje pa sta namenjena obiskovalcem. V delu nadstropja so odstranili znaten del betonske
Beri dalje →

Hiša v češnjevem vrtu

V bližini Sofije so prenovili staro, predvojno vilo, ki sta jo med vojno zaradi strateške lege uporabljali tako ruska kot nemška vojska. Vila stoji med reko Iskar in goro Vitoša, le 12 km od središča Sofije. Prenovili so jo v majhen hotel z restavracijo.     Stara stavba je tradicionalna monolitna hribovska hiša, postavljena v starem češnjevem vrtu. Vstavljanje novega volumna ob prenovi se je izkazalo za občutljivo nalogo. Stari in novi del sta ometana z enakim belim ometom, ki stavbi poveže, stik med njima pa se bere na
Beri dalje →

Sladkovodni akvarij v Karlovcu

Sladkovodni akvarij v Karlovcu stoji na desnem bregu reke Korane. Oblikovan je okrog križišča treh pešpoti, ki vodijo proti mestu, v naravo in do bližnje prometnice.   Okoli osrednjega trga so nanizane tri ločene stavbe: v eni so razstavni prostori, v drugi čitalnica in kavarna ter v tretji muzejske pisarne. Vsaka od njih ima le eno fasado, vse ostale pa so vkopane in ozelenjene, tako da ohranjajo naravni relief doline reke Korane. Navdih za obliko stavbe je bilo zvezdasto oblikovano obzidje mesta Karlovac. V akvariju so na ogled flora
Beri dalje →

Go to Top