Vrt v okolici Celja je zasnovan funkcionalno in večplastno. Gre za igro kontrastov med grajenim in naravnim, ki z neverjetno prefinjenostjo sovpadajo z okoljem. Stroge linije zidov, vraščene v mehkobo terena dajo občutek, kot da so tam že stoletja. Oblikovanje prostora za bivanje na prostem  je z veliko mero posluha in uravnoteženosti med željami naročnika ter obstoječe krajine rezultat dela krajinskih arhitektov.

 

 

 

Vse plasti rdeče

Posebno podobo vrta v okolici Celja ustvarjajo različne terase – programske ploskve, ki so spretno položene na klanec, obdan s travniki in visokodebelnimi sadovnjaki. Zaključuje jih visok zid, oblečen v patino kortena, ki skoraj ognjeno žari v ozadju, kot dišeč spomin na slasten poletni žar v krogu prijateljev.

 

 

 

Rdeča pa ne odseva le od patine kovinskega zidu na najvišjem nivoju vrta, temveč je tudi del podobe stare jablane, ki je jeseni obložena z rdečimi jabolki, ali pa se zrcali v pomladnem soncu, ki posije na lesene podeste, da zažarijo v rdečkastih tonih. Dominantni zid v ozadju je barvno najbolj izrazit in kontrasten v odnosu do jablan in cvetočih travniških zeli. Kot njegova protiutež so v teren vstavljeni kamniti zidovi, ki se iztečejo v okoliško krajino, in lebdeče stopnice, ki vodijo do nižje ležečega nivoja, na katerem stoji hiša.

 

 

 

Topla rdeča je namenjena uživanju tudi na terasi pod hišo. Pod toplim soncem, ki prek dišečega travnika greje sive kamnite zidove terase in obseva lesene podeste, je ustvarjen kotiček za sprostitev. Ta terasa je namenjena počitku in sončenju z nadihom Sredozemlja, saj jo obdaja aromatična greda sivke in žajblja. Uporabniku pa ponuja tudi privlačen razgled na nižje ležeči bazen in v dolino. Topla je tudi zadnja, najnižja terasa, v katero je položen bazen z dvignjeno leseno plažo in lebdečo klopjo. Voda v bazenu se zeleno lesketa in v vročih poletnih dneh spominja na ognjene barvne kontraste kakšne plaže na eksotičnem vulkanskem otoku.

 

 

Po drugi strani pa vodna površina kot idealno gladka ploskev zrcali vse odtenke svetlobe ter ustvarja kontrast med minimalistično pravokotno geometrijo krajinske arhitekture in mehkobo okolice. Pod to zadnjo teraso je vrt mehko zelen; prepuščen je naravnemu razvoju in se zliva v okoliško krajino.
Vrt z vseh strani obdaja teren, ki mehko zaoblja zidove, prehaja iz tlakovanega v zeleno, iz urejenega in negovanega v stanje, prepuščeno naravnemu razvoju krajine. Vrt je po eni strani igra materialov, tekstur, kontrastov, barv in svetlobe, ki se prelivajo v ploskvah z odtenki rdeče, po drugi strani pa je funkcionalna celota, ki mora uresničiti vse želje naročnika, ki želi v njem bivati.
Na izrazito problematičnem terenu je krajinskim arhitektom iz skupine Landscape s spoštovanjem do krajine in njenih naravnih oblik uspelo v celoti kakovostno oblikovati funkcionalnost in večplastnost. S tako imenovanimi programskimi ploskvami, ki so jih položili v teren, so ustvarili različna razpoloženja, barvne odtenke in temperature prostora, ki bodo v prihodnje še dolgo navduševali uporabnika, da bo tu v prostem času med sprostitvijo črpal energijo in opazoval okoliško krajino.

 

DATOTEKA
Uvodnik: Anja Deržič, 50 odtenkov krajine
Besedilo: Eva Prelovšek Niemela, Vse plasti rdeče
Fotografije: Landscape d.o.o.

Krajinska arhitektura: Landscape d.o.o.
Lokacija: okolica Celja
Izvedba: 2003-2004

Omogočajo: